Kanadski strokovnjaki trenutno izvajajo dodatne analize, s katerimi želijo določiti točno vrsto virusa in vir okužbe. Foto: BoBo/Tina Kosec
Kanadski strokovnjaki trenutno izvajajo dodatne analize, s katerimi želijo določiti točno vrsto virusa in vir okužbe. Foto: BoBo/Tina Kosec

Okužena oseba, katere spola pristojni ne razkrivajo – gre sicer za najstnika oz. najstnico –, je v kritičnem stanju, hospitalizirana pa je v pediatrični bolnišnici v Britanski Kolumbiji. Zdravniki na podlagi opravljenih analiz predvidevajo, da gre za prvi kanadski primer ptičje gripe pri človeku. V bolnišnici so na podlagi opravljenih analiz potrdili, da gre za ptičjo gripo H5, točno vrsto virusa pa še ugotavljajo. Predvidevajo sicer, da gre za virus aviarne influence A (H5N1), ki se med prostoživečimi pticami in perutnino pojavlja tudi v Sloveniji.

Pri mlajši osebi v Kanadi so se prvi simptomi bolezni – vročina, kašelj in konjunktivitis – pojavili 2. novembra, v torek pa je bila hospitalizirana zaradi akutnih respiratornih težav, poroča Reuters. Najstnik oz. najstnica sicer pred okužbo ni bil izpostavljen oz. izpostavljena živalim na kmetiji, bil pa je v stiku s psi, mačkami in plazilci. Vir okužbe še ni bil ugotovljen, kot so sporočili iz kanadske bolnišnice, pa bo to "absolutno predmet nadaljnje preiskave".

NIJZ: Virusi influence se nenehno in intenzivno prilagajajo različnim gostiteljem

Dokazov o tem, da bi se virus množično širil med ljudmi, sicer ni, kljub velikemu številu zbolelih in poginulih prostoživečih ptic in perutnine je bilo doslej v Evropi in ZDA zaznanih izjemno majhno število prenosov na ljudi, ki so bili v zelo tesnem stiku s perutnino. A previdnost ni odveč, na kar nakazuje tudi domnevna okužba v Kanadi. "Virusi influence so virusi, ki se nenehno in zelo intenzivno spreminjajo in z izmenjavo genskega materiala prilagajajo različnim gostiteljem. Tako nastanejo nove različice virusov influence, ki lahko pridobijo sposobnost, da okužijo ljudi," pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Ob pojavu večjega števila okuženih ptic pristojni izdajo tudi prepoved krmljenja prostoživečih ptic. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Ob pojavu večjega števila okuženih ptic pristojni izdajo tudi prepoved krmljenja prostoživečih ptic. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

"Prav ta njihova spremenljivost in sposobnost prilagajanja sta osnova za priporočilo, da se, čeprav skoraj ni dokazanih okužb pri ljudeh, izognemo stiku z obolelimi ali poginulimi prostoživečimi pticami in okuženo perutnino," poudarjajo.

Če ob sprehodu ali delu v naravi naletimo na poginulo ptico, tako na NIJZ-ju pozivajo, da se je ne dotikamo in pokličemo pristojne na območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (ali na številko 112), ki bodo poginulo ptico odstranili na varen način. Posebej pomembno pa je, da pristojne obvestimo, če naletimo na večji pogin prostoživečih ptic. Virus se namreč lahko iz prostoživečih ptic namreč hitro razširi na perutnino v reji.

Če poginulo ptico najdemo na svojem vrtu, balkonu ali terasi, pa NIJZ svetuje, da jo odstranimo na varen način. "Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke," je zapisano na spletni strani NIJZ-ja, kjer ljudi pozivajo tudi, naj si po tem umijejo roke. Čeprav kljub tesnemu stiku z morebiti okuženo ptico ni verjetno, da smo si škodovali zdravju, NIJZ svetuje, da po tesnem stiku brez zaščite še deset dni opazujemo svoje zdravstveno stanje.

Strogi ukrepi trenutno v veljavi v Avstriji, več primerov oktobra tudi v Sloveniji

Sorodna novica Ptičja gripa po labodih grbcih prizadela še perutnino dvoriščne reje na kmetiji

Ptičja gripa je nevarna predvsem za perutnino v reji. Ob okužbi lahko namreč na posamezni farmi pogine tudi več kot 80 odstotkov populacije, kar povzroča veliko gospodarsko škodo. V naši soseščini trenutno poostreni varnostni ukrepi zaradi ptičje gripe veljajo v Avstriji, kjer so okužbe v zadnjih dneh potrdili na več farmah, ki imajo skupaj več kot 200 tisoč živali. Na območjih z močno povečanim tveganjem reja perutnine na prostem v Avstriji trenutno ni dovoljena, po vsej državi pa je prepovedano hranjenje prostoživečih živali.

Ptičjo gripo so oktobra potrdili tudi v Sloveniji, in sicer pri labodih na Ptuju in v Brežicah ter pri perutnini v ptujski občini. Ker se bolezen lahko prenaša tudi prek kontaminirane obutve in živali, ki pridejo v stik s poginjenimi pticami ali njihovimi izločki, je uprava za varno hrano takrat prebivalce pozvala, naj se izogibajo vodnim površinam, na katerih so vodne ptice, in jih ne krmijo. Če opazijo poginule vodne ptice, naj pokličejo številko 112.