V javnosti odmeva samomor dijaka ene izmed ljubljanskih gimnazij pred nekaj dnevi. To pa še zdaleč ni edini primer. Stanje je kritično, samomorov je bilo letos preveč, je za TV Slovenija povedala Eva Oblak iz Dijaške organizacije Slovenije (DOS).

Sorodna novica Bolj kot izbira "pravih besed" šteje pristna skrb

Veliko je tudi poskusov samomora med dijaki, zadnji je bil včeraj zvečer (ponedeljek), pred nekaj tedni pa v šolskem centru Ljubljana, kjer so po dogodku celo sneli kljuke z oken. "Zato, ker smo imeli tudi mi poskus samomora, smo se odločili, da bomo poskrbeli za varnost na tak način, da sploh ne bo možnosti, da bi kdo to naredil," je povedala direktorica Šolskega centra Ljubljana Nives Počkar.

Svetovalna delavka na srednji šoli za strojništvo Martina Larsson je povedala, da je pred njeno pisarno vrsta. Dejala je, da se je v zadnjih treh letih povečal obisk in da sama skrbi za 500 dijakov, kar pomeni, da je čas na posameznika omejen. "Včasih ga je treba odsloviti, ker že v vrsti čaka drug," je izjavila. Kot najpogostejše razloge za stisko med mladimi navaja ločitev staršev, prekinitev lastne partnerske zveze, spletno nasilje.

"Alarm je v celi družbi. Zdi se mi, da bi morali vzgojiti tudi starše ali jih naučiti. Ko pa starše pokličemo v šolo na skupinski razgovor, skupinsko usposabljanje, ne pride nihče," je razložila Nives Počkar.

Eva Oblak meni, da se o tej problematiki premalo govori in se z njo premalo ukvarjamo. Kot prvi korak navaja sistematske preglede duševnega zdravja, kar so predlagali lani, a se ni nič premaknilo.

Z različnimi projekti in ukrepi delujemo preventivno, pa sporočajo z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Med drugim so povečali število svetovalnih delavcev, usposabljajo učitelje in druge strokovne delavce, šole so prejele smernice za ukrepanje ob samomoru učenca ali dijaka.

Za pomoč v stiski so sicer na voljo številna društva in centri za brezplačno psihološko svetovanje in tudi posebne telefonske številke. Za zaupen pogovor lahko ponoči pokličete tudi psihiatrično kliniko v Ljubljani, njihova telefonska številka je (01) 520 99 00.

Rigler: Žal so to ekstremni primeri, ki se bodo vedno dogajali

Klinični psiholog z ljubljanske psihiatrične klinike Tristan Rigler je v Odmevih dejal, da je razmišljanje o samomoru v adolescenci povečano in da je starostna skupina od 15 do 19 let najbolj tvegana. Obenem je poudaril, da so samomori ekstremni primeri, ki so se vedno dogajali in se žal vedno bodo. Lahko pa kot družba vložimo več napora v to, da bo samomorov manj. Več lahko naredimo za sodelovanje, empatijo, povezovanje družin, sosedov, prijateljev. Ne smemo pozabiti na vlogo družine in okolice pri vzgoji otroka in pri pomoči otroku, ko ta zaide v težave. Prevečkrat prevladuje ideja, da bodo otroke kar drugi vzgajali in tudi servisirali, češ, ko pridejo težave, bomo otroka poslali k psihoterapevtu in pri tem pozabili na vlogo družine in prijateljev, je poudaril.

V svoji praksi je opazil tri težave. Težave današnjih mladih so drugačne kot pri prejšnjih generacijah: svet se je digitaliziral, komunikacija se je spremenila, tudi razvojne naloge in izzivi mladih so drugačni. Mladi so dandanes navajeni močnih dražljajev, ki pridejo hitro in minejo hitro. Pričakujejo, da se težave rešijo instantno in takoj. Težje vzdržijo dolgotrajno slabo situacijo z optimizmom in upanjem. Razrešitev želijo takoj, svet pa žal ni takšen, je poudaril.

Druga težava: številni starši želijo, da bi se svet prilagajal njihovemu otroku, namesto da bi se otrok znal prilagoditi svetu. Tretja težava, ki se po opažanjih Tristana Riglerja vleče že tri desetletja: prevladuje sporočilo, bodi to, kar si, in to, kar si, je OK. Hkrati pa otroci dobijo še sporočilo, naj bodo najboljši, in to gre težko skupaj, pravi Rigler.