Zdravniška zbornica Slovenije je po besedah predsednika zbornice Andreja Možine zaznala, da so sistemski vzroki za to, da nastajajo nekatere kadrovske luknje v tako veliki bolnišnici, kot je mariborski klinični center (UKC).

UKC Maribor zahteva posebno skrb in pozornost tako z vidika kratkoročne popolnitve kadrov kot tudi srednje- in dolgoročnega načrtovanja, je poudaril Možina in pojasnil, da so se pogovarjali prav o tem, kako v prihodnje zagotoviti, da primanjkljajev, kot je trenutno na področju anesteziologije, ne bo več.

Po Možinovih besedah bo slovenski prostor do leta 2025 potreboval 1.800 novih zdravnikov, v zvezi s tem pa se zato postavlja vprašanje reforme slovenskega zdravstva in potrebnih sredstev za zaposlitve teh zdravnikov. Možina je tudi opozoril, da se bosta v prihodnje morala izboljšati tudi delovno okolje in klima v UKC-ju v Mariboru.

Predstavniki zdravstvenih ustanov, ki so sodelovali na današnjem sestanku, pa se ob podajanju izjav za javnost po sestanku niso mogli izogniti vprašanjem v zvezi s hrvaškimi anesteziologi, ki v UKC-ju Maribor delajo na podlagi sklenjene pogodbe, v zvezi s tem pa se kot pereče izpostavlja tudi vprašanja znanja slovenskega jezika.

Direktor UKC-ja Maribor Gregor Pivec je poudaril, da je sklenjena pogodba za delo hrvaških anesteziologov zakonita in da je bila to edina možnost. Dejal je, da to dolgoletno strokovno težavo rešujejo z "menedžerskimi prijemi" in torej "nakupom storitev, ki jih dobiš na trgu", ob tem pa še naprej iščejo nove anesteziologe.

V takšno reševanje problematike so bili prisiljeni, saj je zaradi nenadnih odhodov več anesteziologov število programskih operacij konec lanskega leta padlo za polovico. Če bi ostalo na tej ravni, bi v letu 2016 ostalo neoskrbljenih od 5.000 do 6.000 bolnikov, hkrati bi to predstavljalo poslovno škodo za UKC Maribor v vrednosti 5,5 milijona evrov, posledično pa bi bila to tudi težava za sosednje bolnišnice, je dejal Pivec.

V Sloveniji se govori slovensko
Možina pa je glede hrvaških anesteziologov ponovil znano stališče zbornice, da se v Sloveniji govori slovensko, in ocenil, da v tem primeru niso bile izkoriščene vse možnosti, da bi pritegnili slovenske anesteziologe, da bi pomagali bolnišnici. "Z malo več potrpljenja in volje ter dogovarjanj mislim, da bi lahko dobili v ta prostor slovenske anesteziologe in potem bi tudi ta problem jezika odpadel," je še dejal Možina.

Dodal je še, da "posredniki niso zaželeni v zdravstvu", Pivec pa je v zvezi s tem dejal, da je bil posrednik v primeru zagotavljanja hrvaških anesteziologov nujen, saj "drugega na trgu nismo dobili".

Po besedah državne sekretarke Sandre Tušar ministrstvo za zdravje zagovarja stališče, da dajemo prednost slovenskim zdravnikom in da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina.