Kljub neprijetnim podatkom iz letošnjih prvih šestih mesecev v Bolnišnici Celje ne bodo vrgli puške v koruzo, je na tiskovni konferenci dejal njen direktor Marjan Ferjanc. 840.000 evrov izgube nameravajo omiliti z vrsto ukrepov. Že izvedeni rezi pri stroških dela sicer še niso pokazali učinkov, uspešno pa obvladujejo stroške zdravil, je pojasnil.

Rezi v stroške delovanja in vlaganja
Posegli so tudi na področje stroškov drugega zdravstvenega materiala, a žal za zdaj še neuspešno. Kot je pojasnil Ferjanc, se bodo zaradi razmer začasno odpovedali nekaterim že načrtovanim naložbam. Mednje sodi že tri leta načrtovana izvedba projekta nadomeste novogradnje bolnišnice. Tako trenutno poteka le projektiranje in priprava investicijske dokumentacije za urgentno središče, vrednost naložbe pa je ocenjena na 6,5 milijona evrov. Z njo se v bolnišnici nadejajo 1.500 kvadratnih metrov novih površin v pritličju in še enkrat toliko v kletni etaži.

Nekatere investicije ostajajo
Zaustavili pa ne bodo tistih naložb, ki so že v teku - pripravljalnih naložb za prej omenjeno novogradnjo. Gre za gradbeno in obrtniško ureditev operacijskih dvoran septičnega oddelka operacijskega bloka in nabavo opreme zanje, nakup opreme za ureditev operacijskega bloka za urologijo in posodobitev centralne sterilizacije. Naložbe, katerih vrednost je ocenjena na 1,8 milijona evrov, naj bi bile dokončane do konca leta.

1,8 milijona manj od ZZZS-ja
Z vsemi racionalizacijskimi ukrepi na področju poslovanja in investicij je vodstvo bolnišnice maja letos pripravilo uravnotežen finančni načrt za leto 2012, prejšnji mesec ga je potrdil še svet zavoda. Kot je pojasnil Ferjanc, je celjska bolnišnica v prvi polovici leta ustvarila za 3,8 odstotka manj prihodkov, tudi zaradi 1,8 milijona evrov manj prejetih sredstev od Zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Če se bo stanje nadaljevalo, bo bolnišnica v celotnem letošnjem letu prejela tri milijone manj, leta 2014 pa štiri milijone evrov manj kot leta 2011.

Uspešna izvedba zahtevne operacije
Strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar pa je razkril, da je ekipa kardiološkega oddelka celjske bolnišnice pod mentorstvom profesorja Matjaža Bunca iz Univerzitetno-kliničnega centra Ljubljana prvič v Celju v začetku tega meseca uspešno izvedla balonsko dilatacijo aortne zaklopke, ki sta jo do zdaj v Sloveniji opravljali le obe klinični središči. Poseg je bil opravljen pri dveh bolnikih in pri obeh je bil dosežen pričakovani rezultat.

Degenerativna stenoza oz. starostna zožitev aortne zaklopke je po besedah Vindišarja najpogostejša bolezen srčnih zaklopk v razvitem svetu.