Vodja specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harij Furlan in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič sta kot priči nastopila na seji pred parlamentarno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.

Furlan je pojasnil, da so na tožilstvu novembra 2013 v zvezi z žilnimi opornicami prejeli anonimno prijavo. Navedbe so nato posredovali NPU-ju v preveritev in zahtevali, da se raziščejo okoliščine o dobaviteljih, pogojih, ki so jih morali izpolnjevati, izdanih dovoljenih za prodajo teh medicinskih pripomočkov, določanju cen ter postopkih izbire dobavitelja v bolnišnicah.

Ni bilo podlage za kazensko ovadbo
Poročilo NPU-ja so nato prejeli decembra 2015, v njem pa je bilo zapisano, da na podlagi zbranih informacij ni podlage za kazensko ovadbo zaradi očitkov iz anonimne prijave. NPU je po Furlanovih besedah ugotovil, da so vse bolnišnice pripomočke naročale prek javnih naročil. Podjetje Mark Medical pa žilnih opornic ni prodajalo po bistveno višjih cenah kot v tujini, še izhaja iz poročila NPU-ja.

Čeprav policija ni ugotovila suma kaznivega dejanja, pa se tožilec s tem ni strinjal in tudi na podlagi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije novembra 2016 na NPU podal zahtevo za dopolnitev poročila, je še pojasnil Furlan. Ovadbe tako ni zavrgel, predkazenski postopek pa še poteka, je dodal.

Direktor NPU-ja Majhenič je nadaljeval, da je predkazenski postopek potekal v smislu ugotavljanja suma zlorabe položaja in korupcijskih kaznivih dejanj zoper posamezne osebe iz UKC-ja Ljubljana in Maribor ter splošnih bolnišnic v Celju in Novi Gorici. Po zbranih listinah in prejetih obvestilih pa so ugotovili, da ni dovolj elementov, ki bi dokazali kazniva dejanja, zato so zadevo konec leta 2015 končali s poročilom. Po prejemu dodatne zahteve SDT-ja pa preiskavo nadaljujejo, je pojasnil.

Ugotovljene nepravilnosti in odstopanja
Po njegovih besedah so sicer pri nabavi žilnih opornic ugotovili določena odstopanja. Tako so pri izboru sodelovali strokovnjaki s področja kardiologije, ki so imeli pri tem zelo pomemben in odločilni vpliv. Določeni sumi nakazujejo tudi na konkretno favoriziranje posameznih dobaviteljev, a kaznivega dejanja v tem primeru ni bilo mogoče potrditi, je še dejal Majhenič.

Kršitve zakona o javnih naročilih namreč same po sebi niso kazniva dejanja, če obenem ni mogoče dokazati naklepa oziroma protipravnosti, torej da si je nekdo protipravno pridobil premoženjsko korist. Kazenski zakonik je tu jasen, je še poudaril direktor NPU-ja.

Problematično dokazovanje koruptivnih dejanj
Tako Furlan kot Majhenič sta izpostavila težave, ki jih imajo pri dokazovanju korupcijskih kaznivih dejanj. Dokazovanje je težko zaradi zaprtega sistema in ker pri korupcijskih kaznivih dejanjih ni neposredne žrtve. Težave so predvsem pri dokazovanju naklepa, korupcijska dejanja pa poleg tega izredno težko dokažejo zgolj s klasičnim zbiranjem obvestil, je dodal Majhenič.

Oba sta poudarila, da predkazenski postopek v primeru žilnih opornic še ni končan. Majhenič je napovedal, da bodo storili vse, da potrdijo ali ovržejo sume. Preiskovalno komisijo pa je zaprosil, naj jim posredujejo zapisnike dozdajšnjih zaslišanj prič.