Razmere so tako kritične, da lahko kirurgijo in urgenco zaprejo v okoli 14 dneh, s tem pa tudi vso bolnišnico, je za Prva poročila poročala Marjeta Klemenc. Kemofarmacija je jeseniški bolnišnici prekinila dobavo nujnih zdravil, brez katerih ne smejo začeti operacij, zahtevnih porodov in oživljanj, kot so atropin, noradrenalin in adrenalin ipd. Jeseniški bolnišnici se je vse skupaj nabralo že za okoli štiri milijone evrov neplačanih računov.
Komaj likvidno poslovanje pa je čez rob potisnila še odločitev vlade, da dobijo bolnišnice le polovico februarske akontacije, in to šele marca. Vodstvo se zato boji, da bo Kemofarmaciji sledil še kakšen drug dobavitelj, v podobnem položaju pa je še več slovenskih bolnišnic.
Po besedah direktorja jeseniške bolnišnice Igorja Horvata je potrebna sistemska rešitev zdravstvenega sistema, v katerem je trenutno velika težava neenakomerno financiranje bolnišnic, je poročal STA. Zaradi tega so splošne bolnišnice v globokih minusih, specializirane in terciarne ustanove pa imajo višek denarja, je še dejal.
K reševanju položaja je vlado pozvala tudi poslanka PS-ja Alenka Pavlič. Meni, da bi morala vlada sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovila nemoteno delovanje izolske in jeseniške bolnišnice, vključno s sredstvi za zapadle obveznosti, nato pa se lotiti tudi rešitev na sistemski ravni.
Gantar: Napoved je pretirana ...
Težave jeseniške bolnišnice so, v nasprotju z izolsko, presenetile tudi ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Na Jesenicah je vodstvo bolnišnice njeno vodstvo še septembra napovedovalo, da bodo poslovali brez primanjkljaja. V izjavi za javnost je zato poudaril, da je ves čas opozarjal na zaostrene razmere financiranja v zdravstvu. "Nekatera vodstva so bila učinkovita in so delala, nekatera pa ne," je dejal.
Vseeno pa meni, da grožnja jeseniške bolnišnice, da bodo v 14 dneh zaprli vrata, ni resna. Kot je dejal, je dobaviteljev zdravil več, določena zdravila pa se da dobiti tudi kje drugje. "V tem trenutku jih ne sme skrbeti, kako bodo obravnavani," je ob tem naslovil skrbi glede oskrbe bolnikov. Skrbi pa ga, kako bo na dolgi rok.
... a katastrofe ne gre izključiti
Po njegovih besedah imajo bolnišnice na voljo nekaj možnosti za zagotovitev likvidnosti, a ne verjame, da bi lahko katera koli izmed njih v tem trenutku računala na pomoč proračuna. "Pred nekaj leti je tudi izolska bolnišnica dobila pomoč, pa je znova v še večjih težavah. To pa le odraža tudi način dela, ki velja v neki ustanovi," je dejal.

Znova je poudaril, da so sistemske spremembe zakonodaje nujno potrebne za stabilizacijo sistema. Če se zakonodaja ne bo spremenila in ne bo mogoč dogovor s sindikati, potem Gantar ne more izključiti scenarija, kakršen je v Grčiji, kjer zmanjkuje zdravil tudi v lekarnah. "Razmere so resne. Če se v tega pol leta ali letu ne bo nič spremenilo, lahko pride tudi do katastrofe," je še dejal.