Vstopna vrata v Sloveniji sta letališče Jožeta Pučnika in Luka Koper, kjer bosta pristojni zdravniški službi ob sumu ebole izvajali obvezne postopke, je dejala predstojnica Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ) Alenka Kraigher. Posebna preverjanja potnikov se namreč izvajajo ob izhodu iz držav, kjer so žarišča.

Virus se prenaša z dotikom
Tovrstno preverjanje v Sloveniji ni potrebno, ker nimamo neposrednih letalskih povezav z državami, kjer so žarišča, prav tako ni informacij o spremenjenem načinu prenosa ebole – virus se prenaša z dotikom, je dejala Alenka Kraigher. Ker v Sloveniji velja Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije, se bo na letališču Jožeta Pučnika in v Luki Koper izvajalo zaznavanje, obveščanje in ukrepanje ob sumu ebole. Opozorilo bo podal pilot letala oziroma kapetan ladje; pristojna zdravstvena služba bo vključila epidemiološko službo.

Preložiti potovanje
Ljudem svetujejo, naj potovanja v dežele, kjer so žarišča okužbe, ki niso nujna, preložijo ali se izogibajo krajem in stikov z živalmi ter ne uživajo mesa; prav tako naj redno umivajo rok in vzdržujejo higieno. Kraigherjeva je spomnila, da se je bolezen v Afriki razvila zaradi prehranjevanja tamkajšnjih prebivalcev z netopirji in zaradi običajev, ki narekujejo tesen stik z umrlimi osebami.

Čezmerni ukrepi v Sloveniji zato po njenih besedah ne prinašajo koristi, rešitev za ebolo pa je v krajih, kjer je izbruhnila.

Infekcijska pripravljena
Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni France Strle zagotavlja, da smo v Sloveniji sposobni zdraviti bolnike z ebolo tako, kot so to sposobni zdraviti tudi drugod v zahodni Evropi in v ZDA. »Predvidene so vstopne in druge poti, če bo bolnik z ebolo potreboval intenzivno terapijo, bo treba druge bolnike infekcijske klinike preseliti drugam, toda zaradi kroničnega pomanjkanja prostora so tega navajeni,« je dejal Strle.

Vsi imajo zaščitno opremo
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pernat pravi, da morajo vse zdravstvene ustanove razpolagati z zaščitno opremo, ki je del vsakdanjega dela, nekatere pa je ebola spodbudila k nakupom, kar je v redu. Veliko je je bilo nabavljeno ob izbruhu sarsa in je prav tako uporabno pri eboli, saj je oprema neprepustna, kar je ključnega pomena. Kraigherjeva je navedla podatek, da ima NIJZ na zalogi 280 zaščitnih kombinezonov in 450 mask v vizirjem.

Poklicati osebnega zdravnika
Pirnatova je dejala, da bolnik, ki je prebival v deželi, kjer je žarišče ebole ali bil v stiku z bolnikom in v 21 dneh čuti simptome ebole, mora najprej poklicati osebnega zdravnika, ki bo o tem obvestil infekcijsko kliniko. Od tam bodo po takega bolnika napotili posebej opremljeno zaščitno vozilo. Prostora za paniko torej ni. Tudi Tatjana Avšič Županc iz Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani zagotavlja, da imajo laboratorij tretje stopnje biološke varnosti z dodano komoro in vso potrebno osebno zaščitno opremo, saj že delajo z najbolj nevarnimi virusi. «Potrudili se bomo, da v najkrajšem času damo najbolj zanesljiv rezultat,« je dejala.

Slovenski strokovnjaki pomagajo
Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za javno zdravje ministrstva za zdravje Mojca Gobec je dejala, da ima Slovenija omejene kapacitete za zagotavljanje pomoči, predvsem v osebju, da so pa kljub temu pa so v prizadetih državah sodleovali tudi slovenski strokovnjaki, trije slovenski zdravniki pa so na seznamu SZO, ki so pripravljeni po potrebi pomagati na kriznih območjih, je še dodala Mojca Gobec. Slovenija je sicer za boj proti eboli SZO-ju vplačala 30.000 evrov, 760 milijonov evrov je pa za boj proti širjenju virusa namenila EU, je še bilo slišati na tiskovni konferenci.

Studio ob 17h: Ebola