Vodja kliničnega oddelka za perinatologijo Nataša Tul Mandić je na današnji novinarski konferenci poudarila, da odkritje ni plod trimesečnega dela, temveč dejstva, da na nosečnicah opravijo 14 do 15 tisoč pregledov letno. V primeru, ki je bil predmet raziskave, so ugotovili nepravilen razvoj ploda, posteljice, glave in možganov. 25-letna nosečnica iz Evrope je živela in delala v Braziliji, ob vrnitvi pa so ob pregledu odkrili nepravilnosti pri plodu.

"Pri nosečnici, ki je k nam prišla oktobra, pa smo potrdili hudo nepravilen razvoj predvsem glave in možganov pa tudi nepravilen razvoj posteljice in rasti ploda. Glede na klinično sliko nam je seveda prišlo na misel, da gre morda za okužbo. Nosečnico smo natančno izprašali o okužbi. Moram povedati, da je bilo to v času, ko virus Zika ni bil popularen, ko mediji in tudi strokovna literatura niso poročali o povezavi med virozo in mikrocefalijo. Zato smo imeli srečo, da smo natančni, kot smo, da nam je gospa zelo natančno povedala svojo zgodovino in tudi o težavah, ki jih je imela ob koncu prvega trimesečja, ko je imela znake, ki so jih pozneje povezovali z virozo virusa Zika."

Kot je pojasnila Tul Mandićeva, so, ko je prišla nosečnica na kliniko in ko so ugotovili trajne nepravilnosti, to virozo izpostavili, čeprav še niso vedeli, kaj sledi. "Ker je bila prognoza za plod izjemno slaba, se je nosečnica odločila, da je nadaljevanje nosečnosti za njo zelo travmatično in nesmiselno za plod, in je prekinila nosečnost." Njeno prošnjo za prekinitev nosečnosti v 32. tednu sta potrdili etična komisija in komisija za prekinitve nosečnosti, so pojasnili v UKC-ju Ljubljana.

Virus Zika tedaj še ni bil popularen, saj o njem mediji niso poročali, kot tudi ne strokovna literatura. Pacientka, ki so jo njeno željo v raziskavi navedli kot Evropejko, je pojasnila, da je v Braziliji imela znake viroze, ki jih povezujejo z virusom Zika. Vendar je bila ob vrnitvi zdrava in ni predstavljala tveganja za okolico.

Zaradi dejstva, da je virozo prebolela na območju, kjer že desetletja razsaja mrzlica denga in drugih sorodnih vrst virusov, ki bi lahko povzročili enake simptome, nepravilnosti sprva niso povezovali z virusom Zika.

Ob tem je Tul Mandićeva dodala, da po vseh prekinitvah nosečnosti, ki se ne končajo srečno, pri vseh nosečnicah vedno naredijo še dodatne preiskave, zato da ugotovijo, kakšni so bili vzroki, predvsem ker je to včasih pomembno za naslednje nosečnosti. "Tudi v tem primeru smo nadaljevali intenzivne raziskave, genetske in patološke. Na inštitutu za patologijo so potrdili nepravilen razvoj možganov in nadaljevali odkrivanje tega virusa oz. so poklicali k sodelovanju še inštitut za mikrobiologijo, kjer je potem prišlo do tega ključne potrditve prisotnosti virusa v možganih."

Nadaljnji potek je pojasnila Mara Popovič z Inštituta za patologijo na Medicinski fakulteti. "Pri vsaki medicinski prekinitivi nosečnosti je nujna obdukcija ploda, kar je bilo narejeno tudi v tem primeru. Po zaslugi našega specializanta patologije Jerneja Mlakarja, ki je tudi prvi avtor tega članka, je bila obdukcija narejena brez napake. Možgani so bili odvzeti po posebnem protokolu za možgane ploda in sveži vzorci vseh organov, tudi možganov, so bili po dogovoru s prof. Avšičevo poslani na inštitut za mikrobiologijo za dokazovanje virusa."

Virus odkrili v nevronih
Patološke preiskave so potrdile nepravilen razvoj možganov, saj so bili trikrat lažji od običajnih pri tej starosti, povsem gladki in brez vijug. Majhni možgani (mikroencefalitis) pa ne spodbujajo rasti glave, zato glava ostane majhna (mikrocefalitis), kar so do zdaj povezovali s prenosom virusa Zika z matere na zarodek ali pozneje plod. Virus so patologi odkrili v nevronih, s čemer so potrdili, da Zika napada predvsem živčne celice.

Vodja raziskave Tatjana Avšič Zupan je povedala, da so v možganih našli izjemno visoko koncentracijo virusa Zika. Pri tem so si želeli pridobiti celoten genom virusa, kar jim je uspelo, in ugotovili, da se je brazilski virus Zika tja razširil iz Azije.

Avšič Zupanova je tudi povedala, da se lahko virus na zarodka ali plodove prenese kadar koli v nosečnosti, vendar so posledice lahko hujše, če se to zgodi v prvem tromesečju, kot se je v primeru, ki so ga raziskovali. Kaj se zgodi v poznejšem obdobju, ni veliko podatkov ali opisov v strokovni javnosti, je dejala.

Obstajata dva primera nosečnic, ki sta se okužili z virusom Zika v visoki nosečnosti, ob epidemiji virusa v Novi Polineziji, vendar so bili njuni otroci povsem normalno razviti.

Na vprašanje o možnostih za zaplete pri naslednji nosečnosti pri obravnavani 25-letnici, Tul Mandićeva pojasnjuje: "Zaenkrat ima zaščitna protitelesa in v večini primeru drugih virusov velja, da za zaščitna protitelesa vztrajajo. MIslim, da pa za konkreten virus še ni konkretnih podatkov."

"Slovenska raziskava predstavlja izjemno pomemben kamenček v mozaiku dokazovanja, da virus Zika res lahko povzroči mikrocefalijo," se je na odkritje odzval odzval Marijan Ivanuša, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji. "Kar smo doslej sumili, je zdaj dokončno potrjeno ali pa vsaj imamo močan argument, da smo razmišljali v pravo smer," je še dejal Ivanuša in dodal, da to pomeni, da se morajo nosečnice še posebej paziti.

Potrebna bo boljša zaščita pred komarji
Pri ukrepanju proti virusu študija slovenskih raziskovalcev po mnenju Ivanuše ne pomeni nekaj dramatično novega, ker za virus Zika ni zdravila niti cepiva in je vse, kar je mogoče storiti, samo čim boljša zaščita pred komarji. Dobil je že prve odzive iz tujine in ob tem poudaril, da je dosežek raziskovalcev res velik.

Raziskavo, v kateri je sodelovalo deset znanstvenic in štirje znanstveniki, je vodila akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol. Ključni sodelavci so bili: Jernej Mlakar dr. med., zn. sod. dr. Miša Korva, univ. dipl. mikr., doc. dr. Nataša Tul, dr. med., prof. dr. Mara Popović, dr. med., strok. svet. asist. dr. Mateja Poljšak Prijatelj, univ. dipl. biol., Jerica Mraz, univ. dipl. mikr., Marko Kolenc, univ. dipl. mikr., Katarina Resman Rus, univ. dipl. bioteh., Tina Vesnaver Vipotnik, dr. med., Vesna Fabjan Vodušek, dr. med., zn. svet. dr. Alenka Vizjak, univ. dipl. biol., prof. dr. Jože Pižem, dr. med. in prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.