"Z veseljem sporočam, da je vlada po večletnih naporih končno potrdila zakon o zdravstveni dejavnosti. S to novelo ohranjamo in krepimo javno zdravstvo v Sloveniji, katerega sestavni del so tudi koncesionarji," je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in hkrati poudarila, da nikoli ni bil namen ukiniti koncesionarje.

Glede koncesij, okoli katerih se je dvigalo največ prahu, predlog novele določa, da se podeljujejo za 15 let, z možnostjo podaljšanja še za 15 let. Po noveli se koncesija podeli na podlagi javnega interesa, in ne interesa kandidata. Koncesija za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti pa se razpiše, kadar javni zdravstveni zavod ne more sam zagotoviti izvajanja določene zdravstvene dejavnosti v obsegu, določenem z mrežo javne zdravstvene dejavnosti, oz. ne more zagotoviti ustrezne dostopnosti. Kot smo že poročali, se je na koaliciji zatikalo predvsem zaradi kritik DeSUS-a.

"Tisti, ki imajo zdaj koncesijo za nedoločen čas, bodo z uveljavitvijo zakona dobili 15-letno koncesijo z vsemi možnostmi podaljšanja za nadaljnjih 15 let. Tisti za določen čas pa bodo prav tako preverjeni, in če je potreba, bodo prav tako dobili 15-letno koncesijo," je pojasnila ministrica.

"Javni zavodi v neenakopravnem položaju"
Ministrica se je med drugim odzvala na očitke, da so s to novelo koncesionarji v neenakopravnem položaju, kar po njeni presoji nikakor ne drži, saj so prej javni zdravstveni zavodi v neenakopravnem položaju. Opozorila je, da so koncesionarji zasebniki, ki delajo po zakonu o gospodarskih družbah, in jim zato materiala ni treba nakupovati v skladu z javnimi naročili, svobodno lahko razpolagajo z dobičkom, niso zavezani k zaposlovanju sovjih sodelavcev za nedoločen čas, ki je nekajkrat dražje kot pa sodelovanje po podjemni pogodbi. Tako nimajo niti stroškov za izobraževanje zdravnikov, za dopuste in pridobivanje licenc.

Predlog novele, ki je bila v javni razpravi od oktobra 2015, med drugim določa, da mora imeti izvajalec zdravstvene dejavnosti zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki mora med drugim imeti najmanj pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju, za katerega se izdaja dovoljenje.
.

.
Konkurenčna prepoved in oglaševanje
Novela tudi opredeljuje konkurenčno prepoved v zdravstvu, pri čemer lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zavodu na podlagi pisnega obvestila svojemu delodajalcu. Pri zasebniku pa lahko dela največ v obsegu osmih ur na teden, pred tem pa mora dobiti soglasje delodajalca. Če bo zdravstveni delavec pri drugem izvajalcu dejavnosti delal v nasprotju s pogoji in omejitvami, ki jih določa novela, ga bo lahko delodajalec odpustil.

Predlog novele podrobno ureja področje nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in na novo opredeljuje tudi oglaševanje zdravstvenih storitev. Določa tudi tiste storitve, ki jih zasebniki ne smejo opravljati.

Prepoved zavajajočega oglaševanja
Novela tudi prvič ureja področje oglaševanja zdravstvenih storitev. Opredeljuje, kaj je zavajajoče in nedostojno oglaševanje, takšno oglaševanje pa je z novelo tudi prepovedano. Predlagani zakon ureja tudi priznavanje kompetenc za medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo, ki že vrsto let opravljajo dela, za katere se od leta 2004 zahteva visoka izobrazba. Kolar Celarčevo veseli, da so uspeli s sindikati sester doseči popoln konsenz, tako da bodo lahko omenjene medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo ostale na teh delovnih mestih in bodo za to tudi ustrezno plačane.