Vlada je potrdila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi razmejila javno in zasebno zdravstvo. "Predlog novele urejuje zdravstveno dejavnost. Obetamo si večjo preglednost, boljšo informiranost in urejeno stanje na področju zdravstvene dejavnosti. Zakoni natančno opredeljuje, kaj je javna zdravstvena služba. Javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti določa vlada. Zakon uvaja zdravstvene regije, ki so predvidoma oblikovane na podoben način, kot so območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zakon tudi predvideva oziroma kategorizira bolnišnice, in sicer na specialne bolnišnice, splošne bolnišnice, na terciarne bolnišnice ter na univerzitetni klinični center. Zakon tudi definira in opredeli, kaj je dnevna bolnišnica," je na vladni novinarski konferenci naštela ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Predlog novele po njenih besedah uvaja obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo, ki velja za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni zdravstveni mreži. "Ker bodo vključeni vsi delavci, bodo obremenitve bolj enako enakomerno razporejene in bodo tisti delavci, ki zdaj izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, razbremenjeni," je dejala in ob tem poudarila, da z novelo zakona urejajo prehajanje zaposlenih iz javnega v zasebno zdravstvo.

"Novela predvsem spodbuja zaposlene, da bodo več delali oziroma ostajali v svojih matičnih ustanovah. Zdravstveni delavci v javnem zdravstvenem zavodu bodo za dodatno delo pri svojem delodajalcu lahko plačani po podjemni pogodbi, ki bo davčno ugodnejša, se pravi za lastne zaposlene v javnem zdravstvenem zavodu," je dejala ministrica.

Novela predvideva tudi soglasja zdravstvenih sodelavcev za delo pri drugem delodajalcu, in to s krajšim delovnim časom ali po podjemni pogodbi, in sicer le pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ali koncesionarju v okviru javne zdravstvene mreže, ne pa pri t. i. čistih zasebnikih.

"Soglasje za delo drugje bo lahko izdano za delo na fakultetah, za zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za delo v okviru mobilnega paliativnega tima pri Rdečem križu, pri Slovenija transplantu, gorski reševalni službi, gasilcih, civilni zaščiti in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu. Zakon v osmem členu zdaj predvideva tudi izjemo, in sicer, da bodo javni zavodi lahko z vrhunskimi strokovnjaki, ki so zaposleni pri čistih zasebnikih, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja in imajo določeno število let delovnih izkušenj, izjemoma sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Gre za neko zaščito javnih zdravstvenih zavodov, če bodo potrebovali zaposlenega na nekem področju," je pojasnila Valentina Prevolnik Rupel.

Ministrica je še poudarila, da veliko pričakujejo od merjenja efektivne obremenitve, predvsem kot "orodje menedžmenta, da bo imelo v rokah nekaj, da bo lahko odločalo o tem, kdo dobi soglasje za delo pri drugem delodajalcu, s kom se sklene podjemna pogodba, se pravi v okviru dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu."

Zakonu zeleno luč prižgali tudi socialni partnerji

Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti so konec prejšnjega tedna podprli tudi socialni partnerji. V primerjavi s prejšnjimi različicami se je obrat zgodil pri ločitvi med javnim in zasebnim zdravstvom. Vrhunski strokovnjak, zaposlen pri zasebniku, se bo pod določenimi pogoji za krajši delovni čas lahko redno zaposlil v javnem zdravstvenem zavodu. Takšna zaposlitev bi bila mogoča v zavodih, ki opravljajo terciarno zdravstveno dejavnost in imajo naziv klinika ali klinični inštitut, je v sredo pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar.

Ta možnost bo predvidoma omogočena le vrhunskim strokovnjakom z najmanj 20-letnimi izkušnjami, ki jih v javnem sektorju ni na razpolago in ki uvajajo nove metode zdravljenja in diagnostike.

"Poleg tega bo seznam storitev, ki jih bodo taki zaposleni lahko opravljali, predpisal minister, pristojen za zdravje," je po poročanju Radia Slovenija povedala Jasna Humar.

Vsi drugi zdravstveni delavci bodo lahko delali le v javni zdravstveni mreži, torej tudi pri koncesionarju, tržne dejavnosti pa le v javnem zavodu, v katerem so zaposleni.

Mogoče bo tudi delo zasebnikov v javnih zdravstvenih zavodih po podjemnih pogodbah, če bodo javne ustanove takšne storitve potrebovale. "Vsak javni zdravstveni zavod bo lahko sklepal podjemne pogodbe s katerim koli zdravstvenim delavcem, ki ima vse pogoje in licence, ne pa z zdravstvenim delavcem v funkciji samostojnega podjetnika ali pa z nekom, pri katerem je ta zdravstveni delavec zaposlen," je pojasnila Jasna Humar.

Novo je tudi, po poročanju novinarke Radia Slovenija Helene Lovinčič, da bodo direktorji vseh javnih zavodov zaposleni na mestu direktorja stoodstotno, izjema je zavod z manj kot stotimi zaposlenimi.

"Strokovni direktorji so zaposleni najmanj za 60 odstotkov, ves preostali delež pa ne smejo biti niti zaposleni pri koncesionarju niti imeti pogodbe za zaposlitev za podjemno delo pri koncesionarju," se razlaga Jasna Humar.

To velja tudi za vodje klinik in šefe oddelkov. Osnova za soglasja pa bo meritev delovne obremenjenosti, dokler ne bodo izdelani kadrovski, časovni standardi, bo za pridobitev soglasja veljalo povprečje zavoda ali poklica.

Vlada bo predlog zakona zdaj poslala v obravnavo državnemu zboru, ki ga bo obravnaval po rednem postopku.

Bojana Beović: Novela ne bo rešila problemov zdravstva

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović sporoča, da predlog novele ne bo rešil problemov zdravstva, bolnika ne bo postavil v središče in ne bo povečal števila obravnav.

Po predlogu novele bi bilo delo zaposlenih v javnih zdravstvenih ustanovah pri tako imenovanih čistih zasebnikih razen v redkih izjemah prepovedano. Bi bila pa sočasna zaposlitev v terciarni javni ustanovi in pri čistem zasebniku omogočena vrhunskim strokovnjakom z najmanj 20-letnimi izkušnjami. A bodo morali vrhunski strokovnjaki najprej zapustiti javno zdravstvo in se zaposliti pri zasebnikih, da se bodo lahko, če bodo zainteresirani, pod omejenimi pogoji vrnili pomagat v javne ustanove, je v izjavi za javnost opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Po oceni zbornice bi to lahko vodilo v odhode zdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov, posledično pa v zmanjšanje števila opravljenih zdravstvenih storitev. Beović je spomnila na anketo zbornice, v kateri je veliko zdravnikov, ki so v javnem zdravstvu zaposleni le delno, napovedalo odhod v zasebni sektor.

Najbolj bi lahko bile po njenih besedah na udaru stroke, v katerih v Sloveniji dela majhno število zdravnikov specialistov. "Slabo pa bo to seveda tudi za majhne oddelke po Sloveniji, kjer bo zadoščalo, da se bo za to odločil en sam zdravnik. Že ob odhodu enega samega zdravnika lahko taka majhna dejavnost propade," je opozorila Beovićeva.

Člen predloga novele, ki predstavlja izjemo za vrhunske strokovnjake, bi po njenem mnenju zajel le majhno število zdravnikov. Med njimi je denimo izpostavila plastične kirurge - nekateri trenutno opravljajo tržno dejavnost, hkrati pa sodelujejo tudi v javnem zdravstvenem sistemu.
Predlog novele bo, če ga bo DZ sprejel v trenutni obliki, poleg prepovedi dela pri zasebnikih strokovnim direktorjem in predstojnikom prinesel še prepoved kakršnega koli sodelovanja s koncesionarji.

Predsednica zbornice je ob tem opozorila, da je že zdaj težko motivirati zdravnike, da postanejo predstojniki oddelkov, saj položaj prinaša veliko odgovornost. V primeru omenjenih prepovedi bodo vodstvena mesta zdravnikom še manj zanimiva, je dejala.

Pri napovedi nagrajevanja zdravnikov za dodatno delo po manj obdavčenih podjemnih pogodbah pa je predsednica zbornice opozorila, da bo to mogoče le ob določenih pogojih. "Ne bo pa spremenjena organizacija dela in nagrajevanje za osnovno delo, ki bi pritegnilo zdravnike, da ostanejo v javnem zdravstvenem sitemu, in jih motiviralo, da naredijo več," je dodala.

Zdravniška zbornica sicer zadnje različice predloga novele še ni prejela. Ob tem je poudarila, da so se s predsednikom vlade Robertom Golobom na sestanku dogovorili, da bo zbornica sodelovala pri oblikovanju novele, a se to ni zgodilo.

Fides: Dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer

Predlog novele je dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer, od katerega pacienti ne bodo imeli ničesar. Bo pa to še en velik pretres za javni zdravstveni sistem, ki si ga vlada ne bi smela privoščiti, so za Slovensko tiskovno agencijo navedli v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.

Predlog novele namreč ne rešuje dejanskih težav v kadrovsko osiromašenem javnem zdravstvenem sistemu in ne ponuja nobenih vzpodbud, da bi v javni zdravstveni sistem privabili manjkajoče kadre, so opozorili pri Fidesu. "Staviti reševanje javnega zdravstva zgolj na dodatne obremenitve zaposlenih enostavno ni prava pot k rešitvam," so dodali.

Še bolj zaskrbljujoče je po navedbah sindikata dejstvo, da vlada najprej uvaja generalno prepoved dela pri zasebnikih za vse zaposlene v javnem zdravstvu, istočasno pa uvaja izjeme od te prepovedi za posamezne vrhunske strokovnjake z več kot 20 leti delovnih izkušenj, ki so že zapustili javni sistem. "Je to res signal, da naj strokovnjaki čim prej zapustijo javni sistem in se vanj vračajo zgolj priložnostno? Je to prihodnost, ki si jo želimo za slovensko zdravstvo," so se ob tem vprašali v Fidesu.

Predlog novele po njihovem prepričanju ignorira ključno težavo - javno zdravstvo je kadrovsko osiromašeno, delovne razmere so neustrezne, preobremenitve pa nevzdržne. Prelaganje bremena na preobremenjene zdravnike in zdravstvene delavce ne bo rešilo težav. Sistem ne more temeljiti na neskončnih obremenitvah posameznikov. Zdravstvo ni tekoči trak, temveč zahtevna dejavnost, ki zahteva skrbno načrtovanje, vlaganje in spoštovanje, so poudarili.

Rešitve za slovensko zdravstvo ne ležijo v novih omejitvah, temveč v ustvarjanju pogojev, ki bodo zdravstvenim delavcem omogočili, da ostanejo in kakovostno opravljajo svoje delo. "Potrebujemo pravične delovne pogoje, ustrezno nagrajevanje in okolje, ki bo privabljalo nove kadre ter ohranjalo strokovnjake v javnem zdravstvu," so zapisali pri zdravniškem sindikatu.

"Namesto da bi se vlada ukvarjala z vzroki za kadrovsko krizo in slabšanje pogojev dela, predlaga zakon, ki javno zdravstvo še bolj potiska v brezno," so opozorili. Takšna strategija po njihovih besedah ni samo napačna, ampak je dolgoročno škodljiva tako za zaposlene kot za paciente, ki si zaslužijo dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo.