Čezmerna telesna teža in debelost sta opredeljeni kot čezmerno kopičenje telesne maščobe, do česar največkrat pride zaradi prevelikega energijskega vnosa na eni in premajhne porabe energije z gibanjem na drugi strani, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje. V Sloveniji je bilo po zadnjih dostopnih podatkih leta 2020 čezmerno hranjenih 39,2 odstotka prebivalcev, 19,5 odstotka pa je bilo debelih.

Z debelostjo so povezana številna zdravstvena tveganja, kot je sladkorna bolezen tipa 2, rak na 13 anatomskih mestih in srčno-žilna obolenja. Debelosti pripisano breme raka v populaciji je 11,9-odstotno pri moških in 13,1-odstotno pri ženskah. Debelih je tudi približno 90 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2, je na novinarski konferenci pred dnevi povedal primarij in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc.

Čezmerna telesna masa in telesna nedejavnost skupaj povzročita 31 odstotkov vseh prezgodnjih smrti, 59 odstotkov srčno-žilnih smrti ter 21 odstotkov smrti zaradi raka med nekadilci.

Debelost je, podobno kot pri drugih srčno-žilnih obolenjih, pomemben dejavnik tveganja tudi za razvoj motenj srčnega ritma, je na konferenci pred svetovnim dnevom debelosti povedal kardiolog Andrej Pernat. Z debelostjo je pogosto povezana arterijska hipertenzija in posledično tlačna obremenitev srca, ki vodi v zadebelitev sten prekatov in razširitev preddvorov. Prav tako neugodno vpliva na ravnovesje avtonomnega živčevja, kar poveča možnost motenj srčnega ritma.

Debelost lahko spremljajo tudi psihološke težave

Zdravstvene težave, povezane z debelostjo, spremljajo tudi psihološke. Pri debelih posameznikih je od otroštva do pozne starosti več tveganj za razvoj čustveno-vedenjskih težav, psihiatričnih diagnoz in težav na področju mišljenja.

Še posebej otroci in mladostniki lahko razvijejo socialno tesnobo, povezano z debelostjo. Kot je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom debelosti poudarila klinična psihologinja Simona Klemenčič, se lahko v družbi počutijo nelagodno in ocenjevano, poleg tega imajo lahko občutek, da jih drugi obsojajo.

Neprijetne občutke pa lahko pri njih spodbuja tudi stigmatizacija debelosti, saj ljudje z njo povezujejo številne osebnostne lastnosti, kot je lenoba in prepričanje, da so manj inteligentni. "To seveda ne drži," je predsodke zavrnila Klemenčič. Dodala je, da stigmatizacija posameznike dodatno ovira pri spremembah prehranjevalnih in gibalnih navad, kar zavira izgubo telesne teže.

Za zmanjšanje telesne teže je v prvi vrsti pomemben zlasti zdrav življenjski slog, ki vključuje redno telesno dejavnost in energetsko uravnoteženo prehrano. Spreminjanje življenjskih navad pa ni preprosto, saj je povezano z ravnjo motivacije, za katero velja, da je močno nestabilna, je poudarila Klemenčič. Zato je pomembno, da si osebe ob hujšanju zastavijo čim jasnejše in čim bolj dosegljive cilje, kot je denimo določena količina telesne vadbe. Poleg motivacije in močne volje pa potrebujejo tudi podporo okolice, torej družinskih članov, zdravstva in šolstva.

Ob svetovnem dnevu debelosti poudarek na spreminjanju sistemov

Tudi v Svetovni zvezi za debelost (World Obesity Federation) ob svetovnem dnevu debelosti poudarjajo, da se preveč osredotočamo na posameznika in premalo na sisteme, kot so zdravstvo, državne politike, mediji, ki se morajo po mnenju zveze spremeniti.

Na spletni strani so poudarili, da nas ti sistemi še naprej puščajo na cedilu in s svojim delovanjem prispevajo k naraščajoči stopnji debelosti po svetu. "Čas je, da preusmerimo pozornost in si prizadevamo za sistemske spremembe. Debelost je zapletena kronična bolezen, ki je pomemben dejavnik drugih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in rak. S skupnimi močmi vlade, zdravstvenih delavcev, zagovornikov in javnosti lahko spremenimo te sisteme in ustvarimo bolj zdravo prihodnost za vse," so dodali.

NIJZ na spletni strani navaja, da oglaševanje hrane dokazano vpliva na prenajedanje in posledično debelost, predvsem ima vpliv na otroke. "Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili. (...) Dokazano je tudi, da oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednosti indeksa telesne mase," piše na spletni strani.

Tudi eno izmed glavnih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije za zaustavitev otroške debelosti je zmanjšati izpostavljenost otrok takšnemu oglaševanju. V Sloveniji to ureja zakon o medijskih storitvah, v katerem je navedeno, da morajo ponudniki avdiovizualnih komercialnih sporočil oblikovati pravila ravnanja v zvezi s sporočili, ki spremljajo programske vsebine o živilih, katerih čezmerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo. Pravila ravnanja morajo biti oblikovana v skladu s prehranskimi smernicami, ki jih je v juliju 2016 objavilo ministrstvo za zdravje. Smernice so pripravljene na podlagi prehranskega profila Svetovne zdravstvene organizacije in so prilagojene nacionalnim posebnostim. Slovenija je bila po navedbah NIJZ-ja prva država, ki je uveljavila prehranski profil svetovne zdravstvene organizacije v harmonizirani nacionalni zakonodaji.