Odpornost bakterij proti antibiotikom je svetovni problem, in tudi Slovenija ni izvzeta iz nastanka tovrstne odpornosti, je opozorila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin. Po njenih besedah je cilj akcije Manj je bolje doseči razumevanje, da ne gre za vprašanje varčevanja na račun bolnikov, temveč za preprečitev naraščanja odpornosti bakterij proti antibiotikom.

Milan Čižman iz komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji je dodal, da mora biti raba antibiotikov odgovorna, bolniki pa naj ne pričakujejo ali zahtevajo predpisa antibiotika za okužbe, pri katerih antibiotiki ne morejo pomagati. Čižman je poudaril, da je izredno pomembno, da bolniki dosledno upoštevajo navodila zdravnika in antibiotikov ne nehajo jemati, čim se njihovo zdravstveno stanje izboljša: "Če bolezni ne zdraviš do konca, je več možnosti, da se okužba ponovi."

Ko odpovejo antibiotiki "zadnje izbire"
Strokovna direktorica ljubljanskega zdravstvenega doma Tonka Poplas Susič je poudarila, da ljubljanski zdravstveni dom predpiše manj antibiotikov od slovenskega povprečja. "To pomeni, da so naši zdravniki relativno dobro ozaveščeni in predpisujejo bolnikom antibiotik strokovno in smiselno," je povedala Poplas Susičeva.

Vendar pa po njenih navedbah predpišejo več širokospektralnih antibiotikov, ki ne delujejo le na tisto bakterijo, ki povzroča okužbo, pač pa tudi na druge bakterije, ki so v telesu, zato je njihova uporaba primerna za hude okužbe.

Na pojav in širjenje zelo odpornih bakterij, zlasti tistih, ki so odporne proti t. i. antibiotikom "zadnje izbire", so opozorili tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in dodali, da ko antibiotiki "zadnje izbire" ne učinkujejo več, ni na voljo drugih antibiotikov, s katerimi bi lahko pozdravili potencialno usodne okužbe. Odpornost proti antibiotikom "zadnje izbire" pa prav tako ogroža učinkovitost življenjsko nujnih medicinskih posegov, kot sta na primer zdravljenje raka in presaditev organov.