Za samoplačniško operacijo sive mrene v tujini vam zavarovalnica vrne polovico stroškov

Tarča ob 20. uri na TV SLO 1

15. september 2016 ob 12.09 • Zadnji poseg: 15. september 2016 ob 12.12 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Čakalne vrste na preglede se kljub obljubam ne skrajšajo. Foto: Bobo.

Na fizioterapijo čaka večkot 30 tisoč pacientov, tretjina med njimi bi morala do nje priti hitro. (Vir: podatki NIJZ)

Slovenija se po čakalnih dobah po podatkih OECD-ja lahko primerja s Poljsko in Estonijo. (Vir: Health at glance 2015.)

"Kot bi ti gorela hiša, ti pa začneš fasado popravljati in barvati. To se pač ne dela," ocenjuje vladni pristop k zdravstveni reformi nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar. Ministrici Milojki Kolar Celarc očita slabo izbiro prioritet, zato v stranki DeSUS do konca leta zahtevajo ključni zakon o financiranju in pravicah, ki jih imajo zavarovanci.

Čakalne vrste na preglede se kljub obljubam ne skrajšajo. Foto: Bobo. Foto:

čakalne dobe — Na fizioterapijo čaka večkot 30 tisoč pacientov, tretjina med njimi bi morala do nje priti hitro. (Vir: podatki NIJZ)

OECD čakalne dobe — Slovenija se po čakalnih dobah po podatkih OECD-ja lahko primerja s Poljsko in Estonijo. (Vir: Health at glance 2015.)

Kljub obljubi o krajših čakalnih dobah se te ne zmanjšujejo. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je v čakalni vrsti na specialistični pregled četrt milijona ljudi. Na preiskavo ali operacijo torej čaka vsak osmi prebivalec Slovenije, med njimi več kot 30 tisoč nedopustno dolgo oz. dlje, kot to predvideva pravilnik, usklajen med stroko in politiko.

Primerljivi s Poljsko in Estonijo
Primerjava s podatki OECD-ja kaže, da je Slovenija pri čakalnih dobah za menjavo kolka primerljiva s Poljsko in Estonijo in daleč od Zahodne Evrope. Za dober mesec se je podaljšala tudi čakalna doba za operacijo sive mrene, prvega septembra letos na povprečno 142 dni. Prav zato se zanjo, kot tudi za druge posege, vse pogosteje odpravimo čez meje.

Ceneje in hitreje čez mejo
Zdravstvena zavarovalnica Slovenije prizna za ta poseg slovenskim ustanovam 563 evrov stroškov. Samoplačniško boste za ta poseg pri nas plačali 790-960 evrov – celoten znesek pokrijete sami. Če se boste na operacijo odpravili čez mejo – največ pacientov se odloči za Hrvaško –, boste zanjo plačali povprečno tisoč evrov, vendar vam bo naša zdravstvena zavarovalnica v skladu z evropsko direktivo 563 evrov povrnila, torej vas bo vse skupaj stalo povprečno pol manj kot pri zasebnikih pri nas.

Slovensko zdravstvo je po dolgoletnem krpanju težav zrelo za celovito prenovo. Bo Cerarjevi vladi uspelo pripraviti reformo, korak za korakom, kot obljublja, ali pa je čas za ministričin odhod, kot trdijo avtorji interpelacije? Kaj je nujno spremeniti, kdo bo spremembe plačal, kdo bo imel od njih koristi, kaj naj si obetajo pacienti? V Tarči z voditeljico Vido Petrovčič. Gostje: Milojka Kolar Celarc, dr. Dušan Keber, Alenka Forte, Samo Fakin, Martin Toth, dr. Maks Tajnikar. Danes ob 20. uri na TV SLO1.

V sindikatu zdravnikov Fides so pred poletnimi pogajanji pisali predsedniku vlade Miru Cerarju in mu natančno razložili, kakšne so njihove zahteve. Kriza je mimo in pričakujejo, da bodo tudi pretekle zaveze uresničene, kar bi pomenilo spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Fides sicer zahteva, da bi lahko zdravniki presegli 57. plačni razred, česar zdaj ne morejo, zahteve pa se nanašajo tudi na izboljšanje osnovne plače.

Plačna (ne)sorazmerja
Kljub temu so nekateri zdravniki že danes na vrhu plačnih lestvic javne uprave, med petdesetimi najbolje plačanimi je 48 zdravnikov. Zadnji na lestvici je specialist iz Bolnišnice Sežana z izplačanimi 8.546 evri bruto. Za primerjavo - srednje medicinske sestre in babice so imele po podatkih ministrstva za javno upravo v tem mesecu v povprečju 1.642 evrov bruto plače.