Minister je napovedal, da bo pripombe resorjev želel v roku tedna dni. Prav tako upa, da bodo zakon znova obravnavali na Ekonomsko-socialnem svetu, saj delodajalcev na zadnji seji ni bilo.

V zakonu je sicer še nekaj odprtih vprašanj, je povedal Miklavčič. Predvsem sta v ospredju vprašanji članstva v zdravniški zbornici in strokovnega nadzora dela nad zdravniki v zdravstvenem sistemu.

O tem je navedel besede poslanca Mirana Potrča, SD, ki je na koalicijskem usklajevanju dejal, da naj ne bi pripravljali zakonov zaradi ekscesnih primerov. To mnenje deli tudi minister sam, saj je po njegovem bistven boljši položaj zavarovancev in pacientov.

"Včeraj najbolj vesel dan"
"Včeraj sem imel najbolj vesel dan," je še povedal Miklavčič. Kot je navedel, je analiza zaupanja v zdravstvo pokazala, da med institucijami daleč največje zaupanje uživa osebni zdravnik, kar je tudi potrditev usmeritve iz obeh zakonov. Tudi zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju gre po njegovih besedah namreč že v koalicijsko usklajevanje.

Na vprašanje, zakaj bo strokovni nadzor tudi v prihodnje ostal na zdravniški zbornici, je minister odvrnil, da ga opravljajo lahko le zdravniki. Strokovni nadzor mora opravljati stroka, ne država, je opozoril. Če bi nadzor zatajil, pa je vselej mogoč tudi supernadzor.
Na novinarsko opozorilo, da naj DeSUS zakona ne bi podprl, pa je minister odvrnil, da s tem še ni seznanjen.

Delo pri zasebnikih s koncesijo, a ne brez soglasja
Trdim, da smo uspeli ločiti javno od zasebnega, je med novostmi izpostavil Miklavčič. Na vprašanje, kakšna usoda bo doletela, denimo, 40 zdravnikov iz Barsosa, ki so sicer zaposleni v Kliničnem centru, je odvrnil, da se v Barsosu opravljata koncesijska in tudi samoplačniška dejavnost. Zaposleni v KC-ju bodo lahko obenem delali v programu s koncesijo, če bodo imeli soglasje delodajalca. Že zdaj bodo nadzirali, če soglasja slučajno nimajo. V tem primeru bodo sankcionirani ti, ki so jim omogočili delo brez soglasja.

Bolnišnice razen KC-ja lani poslovale pozitivno
Ministrstvo je predstavilo tudi poslovanje zdravstvenih izvajalcev v letu 2009. Po prvih ocenah kaže, da so vse bolnišnice razen Kliničnega centra Ljubljana poslovanje končale pozitivno, saj so izkazale presežek v višini 11,6 milijona evrov. 6 milijonov presežka pri tem izhaja iz bolnišnic, ki so bile v letu 2009 deležne namenskih sredstev iz proračuna za pokrivanje posledic izgub. Klinični center ima primanjkljaj dobra 2 miljona evrov.
Presežki prihodkov zdravstvenih domov znašajo nekaj nad 6 milijonov evrov. Številni imajo sicer še primanjkljaje, skupno dobra 2 milijona evrov, so še povedali na ministrstvu.