Ministrica za zdravje je številnim predstavnikom zdravstva razgrnila osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Ključen cilj zakona je, da bodo imeli prebivalci Slovenije še naprej dostopen javni zdravstveni sistem, kjer bodo lahko dobili kakovostne zdravstvene storitve, je povedala v popoldanski izjavi za javnost.

Poudarila je, da imamo v Sloveniji javno zdravstveno mrežo, ki je sestavljena iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, na drugi strani pa zasebni sektor, kjer si lahko ljudje samoplačniško kupijo zdravstvene storitve. Novela želi postaviti jasna pravila delovanja in upravljanja zdravstvene mreže. "Na eni strani želimo motivirati delavce, zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, da ostanejo in opravijo čim več dela v javnih zavodih, na drugi strani pa želimo regulirati delo pri koncesionarjih," je izjavila.

"Nekdo, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, bo lahko delal v javnem, lastnem matičnem zdravstvenem zavodu. Za to bo celo spodbujen, ker bodo podjemne pogodbe za ta povečani obseg dela davčno ugodnejše. Če bo zaprosil za dovoljenje za delo pri drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju, bo moral na tem področju, ki ga ta zaposleni opravlja, imeti opravljen program, predpisan od zavoda za zdravstveno zavarovanje, ne bo smel odklanjati nadur oziroma obsega programa," je nadaljevala.

Merjenje efektivne obremenitve dela

Ministrstvo je ob tem uvedlo merjenje efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času. Pred izdajo soglasja bo treba za vsakega zdravstvenega delavca vsaj tri mesece meriti efektivno obremenitev dela. "Želimo, da vsak zdravnik, vsak zdravstveni delavec najprej opravi svoje delo v javnem zdravstvenem zavodu oziroma na svojem delovnem mestu. Ko pa to opravi, definiramo pogoje, kdaj lahko opravi še več."

Tisti, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ne bodo smeli opravljati samoplačniških storitev, in sicer ne pri zasebnih zdravstvenih zavodih niti ne pri koncesionarjih, je pojasnila zdravstvena ministrica. Ministrstvo jih bo poskušalo motivirati k temu, da opravijo dodatno delo v javnih zdravstvenih zavodih prek manj obdavčenih podjemnih pogodb.

"Vsak zdravstveni delavec bo lahko delal v svojem imenu"

Nekoliko bo spremenjen tudi sistem koncesij. "Program bo po novem vezan na število zaposlenih pri koncesionarjih, kar pomeni, da bodo zdravstveni delavci lahko opravljali delo le v svojem imenu in za svoj račun. To pomeni, da ne bodo mogli delati za nekoga drugega oziroma ne bo možnosti delati kot espe. Pač pa bo vsak zdravstveni delavec lahko delal v svojem imenu," je povedala ministrica za zdravje.

Nekateri koncesionarji zelo presegajo dodeljeni program, je pojasnila potezo. "Ne zdi se nam prav, da več zdravstvenih delavcev dela po s. p. in d. o. o., po drugih davčno ugodnih pogodbah. Prav je, da imajo koncesionarji redno zaposlene, ki opravljajo program. Tako izenačujemo pogoje med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji."

To velja tudi za obstoječe koncesionarje. Ministrstvo bo še določilo čas in način, v katerem bodo morali prilagoditi delovanje.

Osnutek bo šel v javno obravnavo.

Sestanek ministrice in predsednika vlade s predstavniki zdravstva

Predsednik vlade Robert Golob in Prevolnik Rupel sta se dopoldne srečala s predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, popoldne pa ločeno še s predstavniki Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in s predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije. Vsem sta predstavila težko pričakovani osnutek omenjene novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Kako so se odzvali predstavniki zdravstva

Direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar je po sestanku z ministrico in premierjem dejala, da je novela zakona o zdravstveni dejavnosti izjemno pomembna. "Tudi z naše strani smo zahtevali določene spremembe glede na situacijo, predvsem zagotovitev enakih pogojev dela vseh izvajalcev v javnem sektorju. Mislim, da gredo določene določbe, ki določajo obseg programa in možnosti zaposlitev, v tej smeri," je dejala. Pred tokratnim sestankom osnutka novele niso prejeli, zato ni želela govoriti o njegovi vsebini. Na konkretna novinarska vprašanja o rešitvah pa je odgovorila, da gre za detajle, ki jih ne more komentirati. "Zakon je celovita rešitev, treba je primerjati določbe in šele takrat se bomo odzvali," je dodala. V združenju so se sicer zavezali, da bodo osnutek preučili in podali pripombe ter konkretne rešitve oziroma spremembe. Javna razprava naj bi bila dolga en mesec, Golob pa je predstavnike združenja na sestanku pozval, naj pripombe pošljejo čim prej.

Na vprašanje o prehajanju med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom je Tatjana Jevševar odgovorila, da prehajanje med zasebniki ni težava, ker ne predstavlja tveganja za javni sektor, saj je teh prehodov "za vzorec in jih regulira trg". V okviru javnega sektorja pa morajo vsebino še preučiti. O vsebini je povedala le, da ni nobene določbe, ki bi se jim zdela nesprejemljiva. V pravo smer pa gredo po besedah Tatjane Jevševar določbe o obsegu programa in o plačilu po realizaciji, "ki je bilo uveljavljeno do zdaj in je prinašalo velika tveganja in nesorazmerja".

Predsednica Zbornice - Zveze Monika Ažman pa je po sestanku povedala, da so v osnutku novele nakazane nekatere rešitve za ureditev javnega zdravstvenega varstva. Veliko členov se nanaša na ureditev javne zdravstvene mreže, koncesij in podjemnih pogodb, rešitve pa se nanašajo na vse zdravstvene delavce, ne samo na nosilce dejavnosti, torej zdravnike. "Nekatere zadeve so vezane tudi na vodenje zdravstvenih zavodov, kar se nam zdi absolutno smiselno," je poudarila. Predstavljena vsebina po njenih besedah "zveni precej pogumno", ker bo zagotovo sprožila nekaj nelagodja med posameznimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Opozorila pa je, da mora novela urediti, da bo imel vsak prebivalec Slovenije enake možnosti dostopa do zdravstvenega varstva, "neodvisno od tega, kakšno denarnico in zveze v sistemu ima".

Osnutek naj bi prejeli še danes, nanj pa bodo podali pripombe. Med drugim, da želijo več reda na področju vodenja in normiranja storitev. "Želimo si, da bi se določilo, koliko dela mora nekdo opraviti v svojem rednem delovnem času in šele, ko opravi svoje delo, lahko dela tudi drugje," je pojasnila Monika Ažman.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je presodila, da predstavljeni členi in rešitve v noveli v nekaterih segmentih zapolnjujejo vrzeli oziroma področja, ki pravno v zdravstvu niso bila urejena. Pri tem je dodala, da podrobnosti sicer v zbornici ne poznajo in morajo osnutek še prebrati.

Kot pomemben segment novele je poudarila regulacijo odnosa med državnimi izvajalci, občinskimi izvajalci, koncesionarji in zasebniki izvajalci. Na tem področju se po njenih besedah uvajajo predpisi, ki si ga želijo urejati, so pa to lahko tudi predpisi, ki omejujejo pogoje dela in življenja zdravnikov. Meni, da se tu poraja vprašanje, ali bodo predlagane spremembe omogočale, da bodo zdravniki v krajšem času nudili več storitev, ali bodo pomagale ustvariti paralelno zasebno zdravstvo. "Tega si v resnici ne želimo," je poudarila.

Prepričana je, da je treba spremembe naravnati v smer boljših pogojev dela zdravstvenih delavcev v celoti v javnem zdravstvu v Sloveniji, tako da bo odločitev, kje bo zdravnik delal, temeljila na njegovih strokovnih preferencah. Med rešitvami v noveli je tudi sprememba, da bodo zaposleni v javnem zdravstvu lahko delali samo drugje v javnem zdravstvu, je dejala. Bojana Beović meni, da je tu potreben razmislek, da ne bo javno zdravstvo ostalo brez vrhunskih zdravnikov z nekaterih področij, ki delajo v zasebnem in javnem zdravstvu.

Poslanec Kordiš opozarja, da predlog ne izpolnjuje koalicijskih zavez

Sorodna novica Kordiš: Če želi zdravnik delati dodatno, lahko to brez problema dela v javni matični bolnišnici

Namen novele zakona o zdravstveni dejavnosti je po navedbah kabineta predsednika vlade krepitev javne zdravstvene mreže in ureditev prehajanja zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebno zdravstvo. Čeprav je premier Robert Golob maja napovedal jasno in dokončno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva – takrat je dejal, da naj bi bilo delo v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano –, pa naj osnutek novele po informacijah nekaterih medijev ne bi vseboval prepovedi popoldanskega dela.

Zaradi tega so svoj predlog zakona pripravili tudi v civilni iniciativi Glas ljudstva, v parlamentarni postopek pa ga bo, kot je napovedal, prihodnji teden vložil poslanec Levice Miha Kordiš, ki opozarja, da vlada namesto izpolnjevanja obljub in koalicijske zaveze o zaustavitvi nadaljnje privatizacije javnega zdravstva počne ravno nasprotno.