Smo torej vsi digitalni odvisniki ali je takšna uporaba digitalne tehnologije še vedno v mejah normale?

Digitalna tehnologija in družbena omrežja so danes najlažje dostopna oblika zamotitve in zabave. Telefonske aplikacije so zasnovane tako, da ljudi privlačijo zaradi takojšnje zadovoljitve potreb po novih informacijah. Za takojšnjo zadovoljitev uporabnika je potrebno zgolj eno novo sporočilo, nov všeček ali komentar. Ustvarjalci aplikacij se tako ob razvijanju novih velikokrat opirajo na preučevanje psihologije uporabnikov in se opirajo na kognitivne in druge psihološke mehanizme. Izkoriščajo sistem nagrajevanja, kar po besedah Lenarta Kučiča, avtorja portala Pod Črto, pomeni "dopaminski šus, vsakič ko se možganom nekaj tako zdogaja. Cela industrija skrbi, da je teh dražljajev čim več."

Neprestano preverjanje družbenih omrežij in elektronske pošte je postal normalen del vsakdana. Izobraževanje in službene dolžnosti nas vedno bolj vežejo na stalno uporabo računalnika in telefona, prav tako se pričakuje 24-urna dosegljivost. Tovrstno vedenje vpliva na motnje koncentracije, saj po vsakem pogledu na telefon potrebujemo nekaj minut, da se lahko znova posvetimo delu.

Lenart Kučič vidi to kot novo normo: "Tudi sam moram ljudi navaditi na to, da nisem ves dan 100-odstotno takoj na razpolago za kar koli." Špela Reš, psihologinja in sodelavka organizacije Logout, pojasnjuje, da se norme generacijsko spreminjajo: "Mlajši generaciji se zdi normalno, da gledaš v zaslon, ko si na kavi." Ustvarjalci aplikacij se trudijo podaljšati čas uporabe in zato uporabljajo trike iz igralniške industrije. Pri mobilnih aplikacijah je problematičen tok neskončnih vsebin, ki nam ne pusti zadihati; zaradi tega je pozornost težko odtrgati.

Nujno je ločiti delo in zabavo

Po besedah Miha Kramlija, terapevta in vodje Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Novi Gorici, je lahko taka zasvojenost bolj problematična od kemične odvisnosti: "Od 227 obravnavanih kar 37 odstotkov staršev ali partnerjev pove, da je prisotna agresivnost pri postavljanju meja, pri vzdrževanju abstinence, pri zasvojenih z drogo pa opažamo manjše število nasilnih."

61 otrok in mladostnikov, ki se zdravijo na kliniki, je po besedah Miha Kramlija popolnoma nefunkcionalnih, kar pomeni, da zavračajo izobraževanje, konjičke in druženje: "Ker letno, ko smo seštevali ure, preživijo več kot 3.000 ur na igricah in družbenih omrežjih. Mi pa smo v službi 2.000 ur. Naši otroci so več časa izpostavljeni modri svetlobi računalnika, tablic, telefona, kot smo mi v službi. Če bi imeli otroka, ki 3.000 ur bere knjige ali trenira ... Joj, njihova življenjska zgodba bi bila tako čudovita."

Uporaba sama po sebi seveda ne povzroča zasvojenosti, lahko pa povzroči določene fizične posledice. Če telefon, tablico ali računalnik uporabljamo zgolj za zabavo, možgani hočejo vedno več izpostavljenosti barvnim in glasnim vsebinam. Tako uporabo je treba omejiti, saj brez časovne in prostorske omejitve lahko vodi v zasvojenost.

Kadar uporabnik dela s pomočjo telefona, tablice ali računalnika, mu možgani sporočajo, da je telo utrujeno: "Naveličamo se in komaj čakamo, da prekinemo. Kadar pa je uporabnik s pomočjo telefona, tablice in računalnika na družbenih omrežjih in igricah za zabavo, pa mu možgani ne dajo sporočila, da si utrujen in naveličan, ampak prav nasrotno; bodi vedno dalj, vedno bolj intenzivno in vedno več tvegaj."

Kje potegniti črto?

V Sloveniji imamo poleg ambulante za nekemične odvisnosti tudi organizacije, ki posameznikom pomagajo pri spopadu z digitalnimi zasvojenostmi. Organizacija Logout nudi različne programe; Digitalna dieta je program za čezmerne uporabnike digitalnih vsebin, Logout-Restart pa je namenjen že zasvojenim posameznikom s hujšimi posledicami. Oba programa pomagata pri načrtovanju posameznikovega prostega časa in njegove prihodnosti, z Logout-Restart pa se posamezniki ukvarjajo tudi z razreševanjem svoje preteklosti.

O normalni uporabi spleta in digitalnih naprav je težko govoriti. Alarmantno postane takrat, ko pretirana uporaba izrine druge dejavnosti posameznika. Opuščanje socialnih stikov, izogibanje šoli, delu in zapiranje vase so znaki, ki lahko kažejo na zasvojenost."Človekovo duševno blagostanje je odvisno od tega, ali ima v svojem življenju raznolike izkušnje in dejavnosti," pojasnjuje Špela Reš. "Del teh dejavnosti sta seveda tudi zabava in sprostitev na spletu. Seveda pa človek v svojem življenju potrebuje tudi tesnejše medosebne odnose, socialni stik, potrebuje delo, učenje in konjičke. Se pravi meja je to, ko ti začnejo druga področja propadati, je alarm."

Nasveti za starše in mladostnike

Kako se izogniti črni luknji digitalnih odvisnosti? Otroci do dvanajstega leta naj ne bodo lastniki telefonov in računalnikov, lahko pa jih uporabljajo pod vodstvom staršev. Po besedah Špele Reš je treba začeti ob prvem stiku naprave z otrokom: "Tam se začne postavljanje pravil. Drugi nasvet za starše pa je lasten zgled. Zelo pomembna stvar, otrok se uči na zgledu starša. Torej, postaviti pravila, se jih držati in vzdržati pritisk otroka."

Po drugi strani pa so mladostniki zaradi svoje razvojne poti bolj specifični, so bolj čustveni in imajo manjši nadzor nad samim sabo. Sogovornica priporoča, da si mladi na svoje naprave naložijo posebne aplikacije, ki spremljajo in pokažejo, koliko časa preživijo na napravah. Pomembno je, da si mladostniki postavijo omejitve: "Mogoče gre v mladostništvu lažje z vidika, kdaj naprave ne uporabljati. Sami sebi naj opredelijo, katere bodo tiste dejavnosti, kjer ne bodo imeli naprave. Recimo med učenjem, ponoči ali ko se pogovarjajo s prijatelji. Priporočila bi, da imajo najmanj en dan na teden ali enkrat na dva tedna en dan posta, e-posta. S tem bodo trenirali samonadzor. Šele takrat bodo videli, kaj jih mogoče še zanima. Šele takrat, ko bodo dali sebi priložnost in dali napravo na stran."

Pomembno je tudi, da naprave vedno uporabljamo z določenim namenom in prenehamo z uporabo takoj, ko določeno stvar opravimo. Nujno je, da ločimo namensko uporabo in izgubljanje časa, pri otrocih pa morajo to seveda storiti starši.