Po trenutno veljavnem zakonu o zdravstveni dejavnosti zasebne zdravstvene dejavnosti ni mogoče opravljati na področju dejavnosti nujne medicinske pomoči. Ta se zagotavlja s polnim delovnim časom, dežurstvom, pripravljenostjo ali kombinacijami teh oblik dela.

Direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primož Uršič je na novinarski konferenci pojasnil, da si lahko manjši zdravstveni domovi pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči, pa tudi specialističnih ambulant, v katerih zdravniki ne delajo v polnem obsegu, pomagajo le z zunanjimi pogodbenimi sodelavci.

Proti tistim zunanjim sodelavcem, ki imajo statuse samostojnih podjetnikov, je v preteklih dneh ukrepal zdravstveni inšpektorat, je dejal Uršič. V ZD-ju o tem niso bili obveščeni. So jim pa zdravniki sami sporočili, da so od inšpekcije prejeli opozorila, da bodo v primeru nadaljnjega opravljanja dejavnosti proti njim ukrepali z odločbo o prepovedi dela.

Od 20. marca ne bo več neprekinjene nujne pomoči

Zato so ti, pa tudi nekateri drugi zdravniki, odpovedali sodelovanje z ZD-jem Tolmin. Če ne bi reorganizirali urnika, bi dežurnih zdravnikov za nujno medicinsko pomoč zmanjkalo že danes, je dejal Uršič. Neizogibno pa jim je za zdaj uspelo podaljšati za teden dni, do 20. marca. Z zunanjimi sodelavci je skoraj izključno pokrit nočni čas ter sobote in nedelje, je pojasnil direktor.

V ZD-ju Tolmin po Uršičevih besedah ministrstvo za zdravje na razmere opozarjajo že dalj časa. Že pred tem so nujno medicinsko pomoč zagotavljali z nadurami in delom tudi tistih zdravnikov, ki jim ne bi bilo treba dežurati. V prvih treh mesecih so tako zdravniki nabrali za celo leto dovoljenih nadur, je dejal Uršič. Ministrstvo jim doslej ni hotelo ali znalo pomagati, razen ustnih komentarjev, da so razmere res nevzdržne, je dejal.

Po besedah vodje nujne medicinske pomoči v ZD-ju Tolmin Mojce Ivančič so imeli z zagotavljanjem nujne pomoči težave že najmanj eno leto. Ker je brez zunanjih sodelavcev urnik nemogoče sestaviti, je Ivančič ponudila odstop. Ne more namreč prevzeti odgovornosti za nastali položaj, je pojasnila medijem.

Pokrivajo 1000 kvadratnih kilometrov

ZD Tolmin ima dve ekipi nujne medicinske pomoči, čeprav bi jim glede na število prebivalstva pripadala le ena. Pokrivajo namreč območje, ki obsega skoraj 1000 kvadratnih kilometrov. Dostop do bolnikov je mogoč le po glavnih prometnicah v dolini, kar podaljšuje dostopne čase. Stanje vsako poletje poslabša še množični adrenalinski turizem s povečano stopnjo tveganja za poškodbe.

Župan občine Alen Červ se je ob tem obregnil ob dogajanje glede sprejetja novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Poudaril je, da njihovo opozorilo ne meri na rušenje novele, ki je še v parlamentarnem postopku. Želijo pa opozoriti, da preganjanje t. i. "zdravniških dvoživk" na obrobju pomeni, da zdravstveni domovi občanom ne bodo mogli zagotavljati osnovne, specialistične in nujne medicinske oskrbe, saj so življenjsko odvisni od zunanjih sodelavcev.

Občina je v zadnjem obdobju za pridobivanje novih zdravnikov storila vse, kar je lahko, od zagotavljanja službenih stanovanj, avtomobilov in štipendij. Kot je ob tem opozoril Uršič, urgenca v tolminskem zdravstvenem domu poleg običajnega dela skrbi tudi za tiste, ki so ostali brez družinskega zdravnika, po njegovem mnenju je takšnih od 3200 do 3500 občanov.

Kar se v tem trenutku zdi težava nekaj zdravstvenih domov na periferiji, utegne prav v kratkem postati regijska težava, je dejal Uršič, saj se bodo obravnave selile drugam, v tem primeru na urgenco šempetrski bolnišnici.

Ministrstvo: Odgovoren je direktor

Ministrstvo za zdravje v odzivu za Slovensko tiskovno agencijo poudarja, da so se predstavniki ministrstva nekajkrat srečali z direktorjem ZD-ja Tolmin in pojasnili, da je za poslovanje in organizacijo dela v posameznem zdravstvenem domu odgovoren direktor doma, ki predstavlja in zastopa zavod. Dodali so, da to zajema tudi ukrepe za nadomeščanje zdravnikov, ki odhajajo v pokoj, kot tudi za pridobivanje zdravnikov za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe in specialistične dejavnosti.

Na preteklih sestankih so po besedah ministrstva obravnavali tudi problematiko nujne medicinske pomoči. Ker poznajo specifiko dela v zgornjem Posočju, so že v preteklosti izvedli nekatere ukrepe krepitve financiranja nujne medicinske pomoči. Izpostavili so financiranje dodatnega programa nujnega reševalnega vozila, ki je v dnevnem času stacionirano v občini Bovec, in financiranje turistične ambulante v obsegu 85.000 evrov iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Ob tem so na ministrstvu poudarili, da so ZD-ju Tolmin zagotovili dodatno ambulanto družinske medicine, ki sprejema paciente brez izbranega osebnega zdravnika. Z reorganizacijo nujne medicinske pomoči je v Tolminu predviden tudi satelitski urgentni center, ki ga bo sofinanciralo ministrstvo, so še navedli.

Ministrstvo je posebej poudarilo, da nujne medicinske pomoči ne morejo opravljati zasebni zdravstveni izvajalci, med katere sodijo tudi samostojni podjetniki. Storitve nujne medicinske pomoči lahko izvajajo zdravstveni delavci na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali podjemne pogodbe, so navedli.

Inšpektorat: Redni inšpekcijski nadzori

Na zdravstvenem inšpektoratu so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da omenjeni inšpekcijski postopki še potekajo, zato jih podrobneje ne morejo komentirati. So pa v splošnem potrdili, da so po zakonu o zdravstveni dejavnosti izvajalci nujne medicinske pomoči lahko samo javni zdravstveni zavodi, skladno z zakonom o zdravniški službi pa se v izvajanje nujne medicinske pomoči pri izvajalcu vključujejo zdravniki kot fizične osebe – zdravstveni delavci, in ne kot samostojni podjetniki posamezniki.

"V okviru že opravljenih nadzorov je bilo ugotovljeno, da se nekateri zdravniki kot samostojni podjetniki posamezniki v javnih zdravstvenih zavodih vključujejo v izvajanje dejavnosti nujne medicinske pomoči, za kar pa ni mogoče pridobiti dovoljenja," so zapisali.

Pojasnili so še, da zdravstveni inšpektorat izvaja nadzore nad izpolnjevanjem pogojev za opravljanje zdravstvene dejavnosti, natančneje nad dovoljenji za izvajanje dejavnosti, ki jih izdaja ministrstvo za zdravje. Nadzore izvajajo v okviru rednih inšpekcijskih nadzorov, ki so opredeljeni v letnem programu, in sicer vsako leto na območju celotne Slovenije. Tako se bodo tudi letos tovrstni nadzori izvajali vse leto.