Najvišje izplačilo v ljubljanskem UKC-ju je prejšnji mesec prejel neimenovani zdravnik s kirurške klinike - za 10.689 evrov bruto je opravil 488 ur rednega dela, dežurstev in pripravljenosti na domu. "Če želimo zagotoviti 24-urno varstvo je posledica, da nekateri delajo več in posledica so tudi ta visoka izplačila," pa je svoje kolege v bran vzel Božidar Visočnik iz sindikata zdravnikov Fides v UKC-ju.

Zanimivi so tudi dohodki direktorjev podeželskih zdravstvenih domov - ti vsak mesec občutno presegajo dohodke najvišjih funkcionarjev v državi. Po zadnjih javno dostopnih podatkih je največje izplačilo med vsemi funkcionarji dobila direktorica kočevskega zdravstvenega doma Andreja Rako, julija je namreč zaslužila 7.441 evrov bruto. "Tako sestavljeno plačo imamo vsi direktorji v manjših zdravstvenih domovih, kjer poleg vodilne funkcije opravljamo še zdravniški poklic, za nas so opredeljeni pacienti in drugače tudi ne gre," je pojasnila ob tem.

Triodstotno nižanje cen zdravstvenih storitev
Za plače v zdravstvu smo lani porabili 757 milijonov evrov - od tega samo za delovno uspešnost, delo prek polnega delovnega časa in dežurstva skoraj 99 milijonov. Predlog proračuna za prihodnji dve leti predvideva triodstotno nižanje cen zdravstvenih storitev, ki naj bi ga dosegli z znižanjem materialnih stroškov in zmanjšanjem števila nezdravstvenega kadra v povprečju za 10 odstotkov.

V UKC-ju Ljubljana je zaposlenih okoli 2.000 nezdravstvenih delavcev. "Govori se o plačah, da so visoke in da nas je preveč. Ampak mi živimo na robu preživetja," opozarja Jakob Bačar iz tehničnih služb. Po napovedih o prihrankih na račun zmanjšanja nezdravstvenega kadra, bi lahko v kliničnem centru brez dela ostalo do 200 ljudi.