Še vedno imamo bakterije, odporne proti antibiotikom, še zlasti v bolnišnicah in tudi v ambulantah. Foto: EPA
Še vedno imamo bakterije, odporne proti antibiotikom, še zlasti v bolnišnicah in tudi v ambulantah. Foto: EPA

Svetovna zdravstvena organizacija zaznamuje teden smiselne rabe antibiotikov, saj odpornost bakterij predstavlja resno zdravstveno težavo.

"Po eni strani gre za pogoste okužbe - recimo pljuč in sečil, pri katerih nam zmanjkuje učinkovitih enostavnih varnih zdravil. Po drugi strani pa gre za razvoj medicine, veliko kirurgijo, kajti z zdravili, ki zmanjšujejo imunost, lahko zdravimo rakave in revmatološke bolezni," pravi Bojana Beovič z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Vse to po njenih besedah povečuje tveganje, da bolniki zbolijo za različnimi okužbami. In če pri teh okužbah ni učinkovitih zdravil za zdravljenje, je ves napor drugih vej medicine nesmiseln, opozarja Beovičeva. Tako se tudi v UKC-ju že vrsto let ukvarjajo s tem, kako bi predpisovanje antibiotikov čim bolj racionalizirali, da bi izbrali prave antibiotike in jih dejansko nudili tistim bolnikom, pri katerih gre za resne okužbe.

Dejala je še, da so ob evropskem dnevu antibiotikov, ki se zaznamuje 18. novembra, v UKC-ju pripravili plakat o tem, na kaj vse je treba pomisliti takrat, ko se zdravnik odloča za predpisovanje antibiotika, in podobno kartico, ki jo lahko zdravnik nosi v žepu.

Večino predpišejo družinski zdravniki
Vodja Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji Milan Čižman je povedal, da pri nas približno 90 odstotkov antibiotikov predpišejo družinski zdravniki, 10 odstotkov pa se jih predpiše v bolnišnicah.

"V zadnjem desetletju smo dosegli nekaj uspehov, znižala se je poraba antibiotikov v ambulantah in tudi nekaj v bolnišnicah, a to je premalo. Še vedno imamo bakterije, odporne proti antibiotikom, še zlasti v bolnišnicah in tudi v ambulantah. Še vedno spodbujamo zdravnike, da bi antibiotike predpisovali razumneje in odgovorno," opozarja Čižman.

Pri otrocih pogosto predolgo
Za Metko Derganc, ki dela na intenzivni terapiji novorojenčkov in otrok, je poleg pravilnega antibiotika najpomembnejši čas trajanja jemanja.

"To je populacija, ki je imunsko še nerazvita, a je izpostavljena številnim okužbam. Ti otroci imajo nespecifične znake okužbe, zato je pomembno, da jim damo primeren antibiotik. Počakamo od dva do tri dni, in če je klinična slika stabilna, prenehamo z antibiotikom," je pojasnila. Najpogostejša napaka je predolgo jemanje antibiotika, dokazano pa je, da imajo otroci, ki predolgo uživajo antibiotike, slabše izide zdravljenja, je še navedla Dergančeva.