Pomen ozaveščanja javnosti o respiratornem sincicijskem virusu (RSV), ki se zelo hitro prenese s kašljanjem in kihanjem, ter ukrepov za zmanjšanje tveganja in preprečevanje okužb z njim so v Slovenskem zdravniškem društvu poudarili na novinarski konferenci v organizaciji Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Kot so pojasnili, je cepljenje po svetu na voljo tistim, ki jih RSV posebej ogroža, to so predvsem dojenčki in starostniki.

Pri nas pa je za zdaj mogoče cepiti le dojenčke z večjim tveganjem za hudo okužbo z RSV-jem, in sicer šestkrat v sezoni s cepivom Palivizumab. "V naslednjih letih bo tudi v Sloveniji na voljo cepljenje s cepivom Nirsevimab enkrat na sezono ter cepljenje nosečnic. Cepljenje za preprečevanje okužbe spodnjih dihal je ponekod po svetu omogočeno tudi za starejše od 60 let," je razložila specialistka interne medicine in javnega zdravja Maja Sočan.

Za hujšo obliko okužbe z virusom so dovzetni predvsem prezgodaj rojeni dojenčki, saj imajo nezrel imunski sistem, otroci s kronično pljučno boleznijo in otroci s hujšo prirojeno srčno napako. "Na splošno so bolj ogroženi otroci, ki obiskujejo vrtec, saj se virus hitro prenaša po zraku, prav tako pa se več ur obdrži na drugih površinah, recimo igračah," je opozoril pediater Denis Baš.

Dve tretjini dojenčkov se okužita v prvem letu življenja

Kot je pojasnila mikrobiologinja Katarina Prosenc Trilar, RSV pri otrocih, mlajših od pet let, povzroči okrog 33 milijonov okužb spodnjih dihal, 3,6 milijona hospitalizacij ter 101.400 smrti na leto. "Dve tretjini dojenčkov se okužita z RSV-jem v prvem letu življenju, do konca drugega leta pa skoraj vsak otrok," je dejala.

Svojo izkušnjo z okužbo z RSV-jem pri novorojenčku je na novinarski konferenci delila tudi njegova mati Tamara Narat, ki je povedala, da je bil novorojenček hospitaliziran, ko je bil star le 10 dni, ter priznala, da ji je bilo težko, ko ga je videla z masko, cevkami in infuzijo. Sumi, da je dojenček okužbo prejel od svojih sorojencev, ki obiskujejo vrtec.

Podatki sistematičnega spremljanja RSV-ja so pokazali, da se sezona okužb z virusom po navadi začne, ko temperatura ozračja pade, torej konec decembra, in traja do aprila. Zimska sezona 2020/2021 pa se je od drugih sezon do zdaj razlikovala. Prosenc Trilar je pojasnila, da so nefarmacevtski ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa prekinili običajno sezonsko kroženje RSV-ja. Ob tem je Baš dodal, da zdravstveno osebje upa, da bo letošnja sezona bolj predvidljiva, saj to omogoča, da hitreje in učinkoviteje pomagajo bolnim. Trenutno je sicer bolj prisotno kroženje drugih virusov, ki povzročajo okužbe dihal.

Simptomi

Najpogostejši klinični znaki okužbe z RSV-jem se razlikujejo po starostnih skupinah. Pri majhnih otrocih se bolezen začne kot prehlad in se lahko razvije do okužbe spodnjih dihal (bronhiolitis, pljučnica), pri odraslih pa do blage okužbe zgornjih dihal, ki hitro izzveni, je dodala Prosenc Trilar.

Okužbi z RSV-jem se izognemo tudi s higienskimi ukrepi, torej z rednim umivanjem rok, prezračevanjem prostorov in izogibanjem stikov z obolelimi, so sklenili govorci.