V tednu boja proti raku je posebna pozornost namenjena evropskemu kodeksu proti raku, ki priporoča zdrav način življenja, kot je nekajenje, omejitev uporabe alkoholnih pijač, izogibanje čezmernemu sončenju, zdravo prehranjevanje z veliko sadja in zelenjave ter veliko gibanja.

58 odstotkov bolnikov z rakom pri nas ima namreč eno izmed petih najpogostejših oblik raka: debelega črevesa in danke, pljuč, dojke, prostate ali kožnega raka, ki so večinoma povezani prav z neupoštevanjem teh dejavnikov. Onesnaženost delovnega in bivalnega okolja lahko namreč po besedah Primic Žakljeve kot vzrok pripišemo le manjšemu delu novih primerov raka.

S preventivnimi pregledi boljše zdravljenje
Sicer pa kodeks priporoča tudi udeležbo pri presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka. Pri nas imamo vzpostavljene tri presejalne programe, to so Zora, Dora in Svit.

Z Zoro skušajo zgodaj odkriti predrakave spremembe na materničnem vratu in v osmih letih obstoja se je število novih rakov na materničnem vratu zmanjšalo za tretjino. Tako so dosegli 70-odstotno pregledanost žensk med 24. in 64. letom, ki so vključene v program, pri čemer se ženske po 50. letu starosti ne odzivajo na vabila ginekologov, kot bi to želeli, pravi Primic Žakljeva.

Ženske, ki se redno udeležujejo ginekoloških pregledov na tri leta, imajo namreč kar 70-80 odstotkov manj možnosti, da bodo zbolele za to obliko raka. In če je na začetku tisočletja za rakom na materničnem vratu pri nas letno umrlo od 40 do 50 žensk, pa jih v zadnjih letih umre od 30 do 40.

V Doro vključene ženske osrednje Slovenije
Predvsem v zadnjem letu je bilo veliko narejenega tudi na področju presejalnega programa za rak dojk Dora, saj so podvojili število pregledov. Tako so lani pregledali skoraj 20.000 žensk, s čimer sicer niso dosegli cilja 24.000 pregledov, a so po besedah vodje programa Maksimiljana Kadivca dosegli kritično zgornjo mejo pregledov z razpoložljivim kadrom in opremo. Zato še ne ve, kako bodo lahko razširili program na celotno Slovenijo.

Zdaj so tako v Doro vključene le ženske iz osrednje Slovenije in Zasavja, kar predstavlja le četrtino ciljne populacije žensk med 50. in 69. letom starosti. Lani so tako v okviru Dore odkrili 144 novih bolnic z rakom na prsih. Sicer pa lahko po besedah strokovnega direktorja Onkološkega inštituta Janeza Žgajnarja s priložnostnim slikanjem zmanjšamo umrljivost za rakom na prsih za 10 odstotkov, z organiziranim presejanjem pa za 30 odstotkov.