Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ki je za osrednjo temo letošnjega dneva duševnega zdravja izbrala duševno zdravje in starejši, opozarja, da je trenutno na svetu več kot 800 milijonov ljudi, starih 60 let ali več, do leta 2050 pa naj bi jih bilo že okoli dve milijardi.

Število starejših se izrazito povečuje tudi v Sloveniji in po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) naj bi pri približno 10 odstotkih prebivalcev, starih od 55 do 64 let, poročalo o depresiji, ki jo je ugotovil zdravnik.

"Dejstvo je, da so starostniki, kar se tiče depresije, izpostavljena skupina. Starost na eni strani prinaša tudi nekatere bolezni. Izguba zdravja pa lahko vodi tudi do klinične depresije. Na drugi strani pa je dejstvo, da starejši postajajo vedno bolj osamljeni, saj ljudje okoli njih počasi umirajo in je njihovo socialno omrežje čedalje šibkejše," pravi predsednik društva Ozara Slovenija, nacionalnega združenja za kakovost življenja Bogdan Dobnik.

Med njihove težave spada nedvomno tudi to, da imajo starejši vedno manjše prihodke v časih, ko se vse draži. Ob tem je še napovedan tudi novi nepremičninski davek, kar bo dodaten udarec zanje, saj imajo številni v lasti nepremičnine.

"Presenetljiv podatek je, da so ravno starostniki tisti, pri katerih je količnik samomorilnosti daleč najvišji v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami," opozarja Dobnik, ki sicer pravi, da je število samomorov med starostniki manjše kot med preostalo populacijo, vendar je zaradi manj starostnikov indeks tako visok. "Mislim, da smo v samem svetovnem vrhu, kar se tiče samomorilnosti starostnikov," dodaja.

V Ozari Slovenija skušajo starostnikom pomagati s programom terenskega dela, kjer njihovi sodelavci obiskujejo domove ljudi. "Starejši so manj mobilni, ne uporabljajo interneta, telefon morda še. Mlajši v nasprotju s starejšimi lahko na kakšnem spletnem forumu poiščejo odgovore na svoja vprašanja. Mi jim skušamo omogočati, da imajo neki stik z zunanjim svetom," še pravi predsednik Ozare Slovenija.

Največja težava starejših je demenca
"V Sloveniji ljudje nad 65 let na primarni ravni zdravstvenega sistema najpogosteje poiščejo pomoč zaradi demence, sledijo jim depresije, anksiozne motnje in motnje spanja. Na sekundarni ravni so prav tako najpogostejši vzrok za obisk demence in druge organske duševne motnje, sledijo jim depresije, shizofrenija in preostale psihoze. Natančnega podatke o razširjenosti demence v Sloveniji sicer nimamo, vendar če predpostavljamo, da pri nas ni bistvene razlike v prevalenci demence, si lahko pomagamo s podatkih tujih raziskav. Po neuradnih podatkih naj bi bilo tako v Sloveniji približno 30.000 bolnikov z demenco, glede na predvidene trende pa se bo njihovo število v 10 letih povečalo za 40 odstotkov," je pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ-ja.

"Poleg tega so starejši z duševno motnjo še dodatno stigmatizirani, pri tem so še zlasti izpostavljene ženske, ki imajo nižje dohodke. Napačna so tudi prepričanja, da so nekatere duševne motnje pričakovan del staranja in kot take ne potrebujejo obravnave. Ker so takšna stališča tudi med strokovnimi delavci, lahko pride do negativnega strokovnega odnosa do starejših z duševno motnjo," še dodaja.

Malo ljudi poišče strokovno pomoč
Ozara je skupaj z društvom študentov psihologije Slovenije pripravila tudi medijsko kampanjo ozaveščanja javnosti o tematiki duševnega zdravja, katere namen je osveščanje ljudi, da so duševne motnje sorazmerno pogoste. Vsak peti je Slovenec je po besedah Bogdana Dobnika doživel neko težavo, zaradi katere bi potreboval strokovno pomoč.

Toda po nekaterih podatkih samo 12 odstotkov ljudi, ki kažejo neke simptome depresije, obišče zdravnika. "Ljudje mislijo, da gre za neko obdobje, ki bo minilo. Zato številni zdravijo depresijo z alkoholom in z nedovoljenimi mamili," poudarja Dobnik, ki opaža, da je v skoraj vsaki drugi objavi na njihovem spletnem forumu mogoče prepoznati razmišljanja o samomoru.

Ljudje z duševnimi motnjami težko dobijo delo
Z medijsko kampanjo skušajo tudi opozoriti, da ljudem z duševnimi motnjami ne bi postavljali ovir v vsakdanjem življenju. "Delodajalci so večinoma prepričani, da ti ljudje niso zmožni delati, čeprav so raziskavah lahko še bolj lojalni podjetju. Res pa je, da lahko imajo obdobja, ko pride do poslabšanja," še opozarja predsednik Ozare.

Promocijski spot ob dnevu duševnega zdravja