Namen programov za krepitev zdravja je aktivna skrb za zdravje, kar pomeni, omogočiti posameznikom pridobiti potrebne veščine in znanja, krepiti duševno zdravje in pomagati pri spreminjanju tveganega vedenja, s katerim ogrožajo svoje zdravje, svetovati pri opolnomočenju kroničnih bolnikov za samooskrbo in pri posameznikih, starih nad 65 let, preveriti funkcijsko manjzmožnost. Programe izvaja ustrezno usposobljeno osebje v Centru za krepitev zdravja (CKZ), ki je v zdravstvenem domu, lahko pa se delavnice in predavanja izvajajo tudi v lokalni skupnosti, se pravi v krajevni skupnosti, gasilskem domu in drugih društvih. Veliko si prizadevajo za to, da je vadba v domačem okolju in ljudem ni treba hoditi drugam.

Pilotno testiranje prenovljenih programov poteka v zdravstvenih domovih na Vrhniki, v Celju in Sevnici, kamor smo se odpravili na obisk. Sprejeli sta nas direktorica ZD Sevnica Vladimira Tomšič in diplomirana medicinska sestra Mojca Vidmar, ki sta povedali, da so ljudje z izvedenimi delavnicami in predavanji zadovoljni ter so novosti dobro sprejeli. To sta potrdila tudi dva izmed številnih udeležencev programov, ki sta bila z obiskom izredno zadovoljna in vključitev priporočata tudi drugim.

Cilj pilotnega testiranja je, da se zdravstvo čim bolj poveže z lokalno skupnostjo, in sicer z različnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in strokovnjaki z različnih področij, ki bodo preverili izvedljivost novih pristopov in preventivnih vsebin. Namen projekta je prenoviti trenutne zdravstveno-vzgojne centre. "Preventiva se je najprej razširila v individualno oskrbo odraslega v smislu referenčnih ambulant, kjer je namen iskati in voditi paciente s tveganjem za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB), obolele obravnavati pogosteje ter jih na koncu napotiti v zdravstveno-vzgojni center oziroma center za krepitev zdravja," je povedala Tomšičeva.

"Cilj je, da se ljudje začnejo gibati, da jim bo to v veselje in bodo spoznali, kako antistresno je vaditi ob glasbi in v družbi," je poudarila Tomšičeva. Pri zdravstveno ranljivih skupinah pa lahko patronažna služba izvaja programe tudi na domu. Pogoj za vključitev v kateri koli program pa je starost nad 18 let in urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. "Odpiranje v lokalno skupnost je bistvenega pomena. Že dalj časa predavamo po vseh aktivih kmečkih žena, gasilskih društvih, v klubih upokojencev in v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje, kamor so nas sami povabili, in mi se tega z veseljem udeležujemo. Podpiramo različne klube in društva ter jim dajemo v najem prostore za predavanja in vadbo, na primer Koronarnemu klubu, Posavskemu društvu za preprečevanje osteoporoze, kjer ženske, stare nad 50 let, vadijo s fizioterapevtko, Klubu za anonimne alkoholike, Društvu Al-Anon, Posavskemu društvu za boj proti raku in drugim. Če organiziramo predavanje o spremembi življenjskega sloga in povemo ljudem, da se morajo gibati, jih moramo tudi usmeriti, se pravi, da moramo imeti prostor in ljudi, ki bodo vodili neko dejavnost" je poudarila Tomšičeva.

Razširiti želijo pomoč ljudem z duševnimi motnjami
Zelo dobro sodelujejo tudi s CSD-jem, Rdečim križem, Zavodom za zaposlovanje, kamor predvidevajo, da zahajajo ranljive skupine. Za ljudi z duševnimi motnjami deluje v Sevnici Ozara, v prihodnjem letu pa si želijo ustanoviti ŠENT. Aktivni so tudi na Zdravstveni postaji v Krmelju, kjer imajo organizirana različna predavanja, in so tako bližje lokalni skupnosti. Programe izvajajo tudi v socialno-varstvenih zavodih na Impoljci, kjer so izvedli delavnico zdravega sloga življenja, Loki pri Zidanem Mostu, medtem ko so v DSO Sevnica preizkusili program funkcijska manjzmožnost. Sicer pa obiskujejo tudi šole in različna podjetja. Radi se odzovejo vabilu, saj "se mora zdravstvo zavedati, da dela za ljudi", je poudarila Tomšičeva.

Obvladovanje stresa in zdrav življenjski slog
Na centru za krepitev zdravja imajo nekaj novih programov, in sicer na delavnici za prepoznavanje in obvladovanje stresa so na primer tehnike sproščanja, kjer psihologinja predava o obvladovanju stresa in razloži osnovne veščine, s katerimi si bodo udeleženci lahko pomagali izboljšati počutje. V primeru hude duševne motnje obišče bolnika psihiater tudi na domu, če ta ne želi v zdravstveni dom. Pogosto jih vabijo na test hoje, ki je lahko tudi oblika druženja.

V poglobljene obravnave sodi svetovalnica za zdrav življenjski slog, v okviru katere organizirajo daljše programe, ki trajajo tudi po štiri mesece, in sicer Zdravo hujšanje, Gibam se, Zdravo jem (štiri tedne), S sladkorno boleznijo skozi življenje idr. V teh programih dobijo udeleženci informacije o pomenu prehrane in gibanja za zdravje ter postopoma vnašajo spremembe v svoj življenjski slog.

Individualen pristop pri znakih tveganega vedenja
Nov program je tudi spoprijemanje z anksioznostjo, kjer osebe z anksioznimi motnjami in svojci dobijo informacije o bolezni, poteku in načinih zdravljenja, saj so bile do zdaj le delavnice za obolele z depresijo. Na podlagi teh delavnic sestavijo tudi skupino za samopomoč, tako da se ti udeleženci družijo še naprej in so si v oporo. Pripravljene so tudi svetovalnice za tvegano vedenje. Glede na to, da se skupinskih delavnic ljudje ne udeležujejo pogosto, so raje uvedli individualna srečanja za svetovanje glede opuščanja kajenja in škodljivega pitja alkohola.

Pomembno je sodelovanje zdravstvenih delavcev in občanov
Pogosto ugotovijo, da so ljudje slabo informirani in enostavno ne vedo, kaj jim v okviru obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pripada, zato bodo skušali v prihodnje delati tudi na tem področju, da se bodo občani zavedali pravic in seveda dolžnosti, saj naj bi bilo to vzajemno. "Patronaža dela veliko z lokalno skupnostjo in tako podaja informacije ter pridobiva podatke s terena, na primer o posameznikih, ki so osamljeni in brez svojcev. Tu gre za sodelovanje sosedov in zdravstvenih delavcev na terenu. Zgodilo se je že, da so pacienti sami povedali, da ima nekdo težave, in tako je patronažna sestra prišla do človeka, ki je potreboval pomoč," je pojasnila Tomšičeva.

Obravnava pacientov že po 30. letu
Tomšičeva vidi veliko prednost poleg CKZ-ja tudi v referenčnih ambulantah, zato opaža velike razlike pri obravnavi državljanov, saj se nekateri zdravniki za njih še vedno niso odločili, zato upa, da bo država to čim prej sistemsko uredila in s tem odpravila neenakost pri obravnavi. "V referenčni ambulanti vam pripada več laboratorijskih preiskav, 40 minut pogovora o vašem zdravstvenem stanju, poleg tega aktivno vabimo vse. Neodzivnike večkrat pozovemo prek različnih kanalov, in sicer po elektronski pošti, telefonu, prek sorodnikov, sosedov, če to ni uspešno, jih obišče tudi patronažna sestra," je pojasnila Tomšičeva.

Prednost referenčnih ambulant je tudi v tem, da spremljajo paciente že po 30. letu in jih opozarjajo na tvegana vedenja.

Prilagajanje programov glede na okolje in uporabnike
"Vse te programe, bomo preizkusili v letu 2016, vendar pričakujem, da bodo odgovorni upoštevali tudi periferijo, saj so nekateri programi za naše ljudi prenaporni, zato bo treba kaj časovno skrajšati in prilagoditi. Pri hudi stiski s časom so 16-tedenske delavnice predolge," je pojasnila Tomšičeva in dodala: "Mi se bomo potrudili, da naredimo dobro klinično prakso in opravičimo programe, medtem ko mora NIJZ upoštevati tudi naše predloge in dopolnitve programov, da bi se izognili težavam pri izvajanju po drugih delih Slovenije."

Patronažna služba obiskuje ostarele in druge, ki težje dostopajo do zdravstvenih storitev. Veliko vlogo pri izvedbi programov ima tudi patronažna služba, predvsem na področju preventive. "Ta projekt ima velik poudarek na ranljivih skupinah, zato hodimo k tistim, ki ne morejo priti na preventivni pregled, da bi prišli na delavnice ali predavanja. Z minimalno pokojnino si niti ne morejo privoščiti, da bi si naročili taksi. To so osamljeni ljudje, brez svojcev, ostareli in invalidni. Razmišljali smo tudi o vključevanju tujcev, vendar bomo morali najti kulturnega mediatorja, da bomo lahko vstopili tudi v njihov svet," je povedala Mojca Vidmar, dipl. medicinska sestra.

Patronažna služba v lokalni skupnosti organizira dogodek
Odprta vrata za zdravje, ki je namenjen vsem. To pomeni, da je patronažna sestra dve uri na mesec locirana na Zavodu za zaposlovanje, CSD, na Rdečem križu in Ozari. Tam so na razpolago, da jih informirajo o novih programih in temah. "Patronažna sestra lahko zdaj naredi tudi preventivni pregled pri ostarelih in tistih, ki nimajo prevoza, tako kot ga je včasih zdravnik v ambulanti ali sestra v referenčni ambulanti. Po navadi jim pomagamo v domačem okolju, izjemoma pridejo tudi v center za krepitev zdravja. Držimo se načela, da jim pomagamo doma, ker se zavedamo, da bi težko hodili na predavanja v CKZ," je pojasnila Vidmarjeva.

Po krajevnih skupnostih so vsak mesec na voljo medicinske sestre
"Začeli smo še z eno novostjo, da v vsako krajevno skupnost pošljemo enkrat na mesec patronažno medicinsko sestro, ki je tam dve uri, tako da jo ljudje lahko vprašajo, kar koli želijo. Ta mesec se bodo pogovarjali, kako narediti praznično hrano bolj zdravo in kako si pomagati pri prehladnih obolenjih. Tematiko pogovorov izbiramo glede na to, kaj je v določenem obdobju aktualno," je pojasnila Vidmarjeva. Poleg tega je veliko delavnic, ki so usmerjene na določene težave. Prej so o zdravem življenjskem slogu govorili na splošno. Zdaj pa predavajo le o visokem krvnem tlaku ali visokem holesterolu oziroma sladkorju, skratka, vsak posluša tisto, s čimer ima težave in ga zanima v zvezi z njegovim zdravjem. "Ljudje so veseli, da je nekomu mar!"

Vidmarjeva je povedala, da so ljudje zelo dobro sprejeli vse preventivne programe. "Veseli so, da smo jih poiskali, ker dobijo občutek, da vsem pa le ni vseeno za njih. V večini primerov so zadovoljni. Včasih se zgodi, da kdo tudi odkloni, čeprav je tega manj." Predvsem ima patronažna služba veliko vlogo na periferiji, saj se morajo bistveno bolj potruditi, da ljudi pritegnejo v različne programe, medtem ko v mestnem okolju ne zaznavajo težav z udeležbo. Preventivni pregled poteka že po 30. letu starosti in predvsem delovno populacijo je zelo težko pritegniti k sodelovanju zaradi služb. Medtem ko je pri upokojencih lažje, saj se k njim vključujejo tudi v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. "Največji osip je pomladi, ko se začne delo zunaj, poleti zaradi dopustov, ravno tako jeseni zaradi spravila pridelkov, tako da so v tem času na delavnicah večinoma ljudje z mesta. Pozimi pa je udeležba najmočnejša, zato imamo v tem času največ delavnic," je povedala Vidmarjeva.

Funkcijska manjzmožnost pri starejših
Pri pilotnem preizkusu funkcijske manjzmožnosti pri starejših so sodelovali fizioterapevti in diplomirane medicinske sestre. Odšli so v DSO Sevnica in na Loko ter v preizkus vključili tudi člane Koronarnega kluba. "Presejanje je dobro, vendar zdaj še prilagajamo programe, ki bi bili primerni za te ljudi. Delavnica Gibam se je za njih prezahtevna, tako da januarja čakamo na nove smernice in prenovljeno obliko delavnice, kamor bi lahko te ljudi vključili," je pojasnila Vidmarjeva. Merila so postavljena zelo visoko, do zdaj pa rezultati kažejo na to, da je večina ljudi v rokah šibkejših in ne dosegajo meril. Poleg tega opažajo tudi velike razpone v gibljivosti.

Vidmarjeva je podala še nekaj smernic, ki jih lahko upoštevate pri pripravi prazničnih jedi. "Dodajte manj sladkorja v slaščice, v obroke vključite več zelenjave in manj maščobe, predvsem pa se veliko gibajte." Ob praznikih so mize bolj obložene, vendar boste tudi pridobljene kilograme v tem času hitro izgubili, če tega načina prehranjevanja ne boste prenesli v svoj vsakdan.