Skupščina ZZZS-ja je potrdila finančni načrt za leto 2010. Generalni direktor Fakin: "Čaka nas težko leto, 2011 pa bo še težje." Zavod za zdravstveno zavarovanje tako letos predvideva za 2,3 milijarde evrov prihodkov, kar je nekoliko manj kot v preteklem letu. Izkupiček naj bi bil 54-milijonski primanjkljaj, ki bo letos še zadnjič pokrit iz rezerv. Skupščina je potrdila tudi nove varčevalne ukrepe in začasno spremembo deleža vrednosti zdravstvenih storitev in njihov prenos na dopolnilno zdravstveno zavarovanje v višini 17 milijonov evrov.
Vlada predlagala znižanje plačila med dežurstvom za 30 odstotkov. Zdravnik v 53. plačnem razredu za nočno dežurstvo med tednom dobi 600 evrov bruto, za 24-urno dežurstvo med praznikom pa dobrih 1.000 evrov bruto.
TV Dnevnik, iz prispevka Brede Štivan Bonča.
Z dodatnim sklepom so člani skupščine sklenili, da bodo sredstva, ki jih bo zavod privarčeval s prenosom dela obveznosti na dopolnilno zavarovanje, namenili za tiste zdravstvene storitve, kjer so čakalne dobe najdaljše. Ukrep o prenosu odstotkovnih deležev je sicer skupščina na decembrski seji zavrnila.
Kot je povedal generalni direktor zavoda Samo Fakin, bo zavod do aprila oz. maja porabil vsa rezervna sredstva in bodo od tedaj naprej odvisni od tekočih prilivov. Zavod bo zaradi nekajdnevne časovne razlike med prihodki iz prispevkov in odhodki za plače moral najeti kratkoročna likvidnostna posojila.
Letos bodo rezerve pošle
Fakina posebej skrbi prihodnje leto, in sicer zaradi izplačila tretjega in četrtega dela uskladitve plač v javnem sektorju, ki za zdravstvo pomeni 100 milijonov evrov. "Trenutno ne vidimo vira, s katerim bi to izplačilo zagotovili," je dejal Fakin. Po njegovih besedah glede na gospodarske kazalnike tudi denarja za zvišanje plač v zdravstvu ne bo. Primanjkljaj zavoda naj bi tako v prihodnjem letu po Fakinovih besedah znašal 88 milijonov evrov.
Varčevalni ukrepi v finančnem načrtu predvidevajo še zmanjšanje programa bolnišnične obravnave in prenos na ambulantno-specialistično dejavnost, s čimer naj bi letos prihranili 3,97 milijona evrov. Poleg tega bi zmanjšali vkalkulirani dodatek za dežurno službo v bolnišnicah za 33 odstotkov ter s tem prihranili 12,7 milijona evrov.
2,98 milijona evrov bi prihranili z zmanjšanjem ležalne dobe v bolnišnicah za deset odstotkov. Z zmanjšanjem odhodkov za terciarno dejavnost (programi univerzitetnih kliničnih centrov in inštitutov v Ljubljani ter Mariboru), pa bi zmanjšali odhodke zavoda za 5,25 milijona evrov. Tako se bo po mnenju Fakina ohranila dostopnost do zdravstvenih storitev in kakovost storitev.
Bolnišnice: Breme posojil naj nosi zavod
Stanislav Pušnik iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije je opozoril, da bodo dodatni predvideni ukrepi povzročili negativno poslovanje bolnišnic in njihovo zadolževanje. Kot pravi, je zadolževanje bolnišnic dražje od zadolževanja ZZZS-ja, zato bi bilo po njegovem bolj smotrno, da bi se namesto bolnišnic zadolžil zavod. Finančni načrt pa zanj predstavlja negativne smernice razvoja bolnišnične dejavnosti in padec ravni zdravstvenega varstva v državi.
Po mnenju predstavnika delodajalcev v skupščini Dorjana Marušiča se v recesiji obnašamo popolnoma napačno. "Izželi bomo pomarančo in ne vem, kako bo zdravstveni sistem zdržal ta pritisk," je dejal Marušič. Glede očitkov o morebitnem zadolževanju bolnišnic na račun nezadolževanja zavoda pa je dejal, da bo moral te primanjkljaje bolnišnic kriti njihov ustanovitelj, torej ministrstvo za zdravje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje