Z geslom Pamet v roké – za usta in zobé želijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob svetovnem dnevu ustnega zdravja poudariti pomen lastne skrbi za ustno zdravje. "Pomembno je, da se zavedamo, da tovrstna skrb predstavlja pomembno komponento zdravega življenjskega sloga. Redno moramo izvajati ustrezne postopke vzdrževanja ustne higiene, se zdravo in uravnoteženo prehranjevati, opustiti kajenje, skrbeti za zadostno telesno aktivnost in redno obiskovati svojega zobozdravnika ter zdravnika. Z zdravim življenjskim slogom bomo okrepili in ohranjali svoje ustno in splošno zdravje," poudarjajo na NIJZ-ju.

Bolezenska stanja, ki se pojavljajo v ustni votlini, po navedbah NIJZ-ja še vedno prizadenejo visok delež prebivalstva. Najpogostejše bolezni ustnega predela so karies, parodontalna bolezen, rak ustnega predela in ortodontske nepravilnosti. Karies je celo najbolj razširjena kronična bolezen tako med otroki kot odraslimi. Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek bolezni so nezadostna ustna higiena, nezdrava prehrana z veliko vsebnostjo sladkorja, raba tobačnih in povezanih izdelkov ter škodljivo oziroma čezmerno pitje alkohola.

Pogosto se dogaja, da si otroci zob ne očistijo pravilno in temeljito

Zobe je priporočljivo čistiti vsaj dvakrat dnevno. Otroku je po nasvetu NIJZ -ja treba pomagati pri čiščenju zob in ga nadzirati vsaj do 6. leta starosti, saj v tem obdobju izraščajo prvi stalni kočniki. Specialisti otroškega in preventivnega zobozdravstva v Sloveniji staršem svetujejo, da otrokom pomagajo pri ščetkanju zob celo vse do 9. ali 10. leta starosti. V zadnjih letih namreč opažajo upad motoričnih spretnosti otrok in nizko motivacijo, kar se odraža na slabšem ustnem zdravju.

"Večkrat se nam dogaja, da otroci, ki bi si že lahko ščetkali sami, ne očistijo zob pravilno, zato staršem svetujemo, da tudi po 10. letu še vedno občasno preverijo čistost zob. Morda ob tem uporabijo tudi tabletke za obarvanje zobnih oblog, s katerimi otroci in starši lažje vidijo, kje so še preostale zobne obloge," je povedala specialistka za otroško in preventivno zobozdravstvo Polona Ivanič iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Upad motoričnih spretnosti otrok in nizka motivacija se v primeru ustnega zdravja odražata na večji pojavnosti zobne gnilobe mlečnega in stalnega zobovja ter vnetij dlesni. "V svojih ordinacijah ugotavljamo, da otroci velikokrat pridejo na pregled z mehkimi zobnimi oblogami in gingivitisom. To se sklada tudi z ugotovitvami naših preventivnih diplomiranih sester, ki na terenu opažajo slabše izvajanje nege zob, saj trenutno rezultati Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani še ne dosegajo rezultatov pred pandemijo," je povedala Ivanič.

Zobozdravstvena enota Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ob mednarodnem dnevu ustnega zdravja prireja dan odprtih vrat, predavanja in delavnice za ranljivejše populacije.

Poziv k sistemski ureditvi zobozdravstvenih storitev za starejše

V sklopu delavnic ustne higiene, ki jih člani Zdravniške zbornice Slovenije ta teden izvajajo v domovih za starejše, pa je potekala tudi delavnica v Centru starejših Črnuče v Ljubljani. Starostnikov nad 65 let je po podatkih iz leta 2023 okoli 440.000, kar predstavlja 20 odstotkov celotne populacije, je na novinarski konferenci ob dogodku povedal vodja projekta Ustno zdravje pri zbornici Matej Praprotnik. Gre za skupino ljudi, ki ima specifična težava pri skrbi za ustno higieno, prav zato so letos v središče svetovnega dne postavili starostnike, je dodal.

V zbornici opažajo, da je skrb za ustno higieno v tej starostni skupini manjša, vse to pa vodi v poslabšanje ustnega zdravja in resne zaplete, ki neposredno ali posredno vplivajo na poslabšanje kroničnih bolezni, ki jih ti pacienti po navadi imajo, je pojasnil. Opozoril je tudi, da bi morala biti navodila za skrb ustnega zdravja prilagojena za starostnike, ki to težje izvajajo. Pri tem je navedel bolezni, kot so artritis, demenca in slabovidnost, ki močno otežujejo skrb za zdravje ust. V domovih za starejše prav tako primanjkuje prilagojenih pripomočkov, ki bi se lahko financirali iz proračuna ali zdravstvene blagajne, je pozval.

Sorodna novica TV Klinika: Parodontalna bolezen prizadene kar 90 odstotkov prebivalstva

Po besedah Praprotnika študije kažejo, da ima do 65 odstotkov starostnikov neko vrsto bolezni ust in zob. "Največji problem je, da te niso naslovljene in tudi ne obravnavane," je poudaril. Kot je dejal, naj bi samo 30 odstotkov domov za starejše redno sodelovalo z zobozdravniki. Starejši imajo tudi večkrat težave z mobilnostjo in finančnimi možnostmi za dostop do storitev. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč ne pokriva vseh storitev, sploh pa ne zobne protetike, kar pomeni dodatno finančno obremenitev za starostnike, je dodal.

Za primer dobre prakse in zgleda je navedel države, kot sta Švedska in Nizozemska, kjer imajo organizirane mobilne enote kot rutinski del gerontostomatologije, zobozdravstva, ki se ukvarja posebej s starostniki. Opozoril je, da je v Sloveniji zaradi kadrovske nedohranjenosti ta del prepuščen splošnemu zobozdravstvu, kljub temu da se kaže potreba po specializantih na tem področju. Zato je k odzivu pozval NIJZ in ZZZS, ki morata po njegovem mnenju sistemsko obravnavati področje ustne nege, ki je za zdaj neurejeno. "Problematiko je treba urediti s financiranjem in z dodatnimi programi, ki bi bili namenjeni prav za starostnike," je dodal. Zlasti bi morali okrepiti področje preventive. "Na področju otrok in mladostnikov je preventiva dobra," je poudaril.

Rešitve vidi Praprotnik v vključitvi zobozdravstva v obvezne zdravstvene preglede rezidentov vsaj enkrat letno po domovih za ostarele in vzpostavitvi mobilnih zobozdravstvenih ekip, podobno, kot so mobilne gerontostomatološke enote v tujini. Prav tako vidi možnosti subvencioniranja samoplačniških storitev za najrevnejše prek socialnih služb, nujna pa sta tudi usposabljanje osebja domov za starejše za prepoznavanje zobnih težav in hujših ustnih bolezni ter pomoč varovancem pri izvajanju ustne higiene. "Na tem področju potrebujemo veliko izobraževanj in angažmaja, da bi lahko zvišali raven ustne higiene in zdravja vseh stanovalcev domov za ostarele," je poudaril.