Trideset let po padcu berlinskega zidu je jasno, da procesi demokratizacije in združevanja Evrope, napovedani v zgodovinskem letu 1989, niso uspeli doseči svojih ciljev. Čeprav je bilo porušenih veliko realnih in simboličnih zidov, so se namesto njih dvignili novi in nekateri še vedno globoko vznemirjajo našo družbo.
Muzej novejše zgodovine Slovenije je v sodelovanju z založbo Beletrina, MMC RTV Slovenija, Spomenikom berlinskemu zidu (Stiftung Berliner Mauer) iz Berlina, Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine (Historijski muzej BIH) iz Sarajeva in zavodom 47/04 iz Gorice osnoval mednarodni projekt Izza zidov: 1989–2019, namenjen pogovoru in zbiranju spominov o deljenih mestih. Poseben poudarek je podan individualnemu spominu ter ohranjanju družinskih zgodb v razdeljenih urbanih okoljih. Na primerih Berlina, Sarajeva in obeh Goric je projekt usmerjen v iskanje zgodb o doživljanju mej v mestih ter kako slednje vplivajo na odnose med prebivalci danes.
Pošljte nam svoje spomine
Ste z goriških koncev in se spominjate časa, ko je staro Gorico in Novo Gorico delila meja, časa tihotapstva in prepustnic? Morda so vam starši oziroma stari starši pripovedovali, kako je bilo, ko je leta 1947 meja primorski prostor razdelila na dva dela? Ali pa se spomnite, kako ste doživljali njen padec ob vstopu Slovenije v EU?
Pošljite nam svoje spomine, morda celo fotografije, kar koli, kar priča o času in življenju na Goriškem in v zamejstvu, ko je Gorici delila meja. Svoje spomine nam pošljite na e-naslov: zidovi@rtvslo.si.
Projekt Izza zidov: 1989–2019 se ukvarja z zidovi v Evropi danes - razumljeni kot fizično realnost in kot simbolno mejo v deljenih mestih Berlin, Gorica / Nova Gorica in Sarajevo. Izbira mest sloni na njihovi edinstvenosti, a hkrati jasni izkušnji z zidovi, mejami, delitvami prostora. Nekoč razdeljeno mesto Berlin je primer, kako se lahko konstruktivno soočimo s preteklostjo in ukvarjamo z dediščino travmatičnih izkušenj danes. Mesto Gorica, ki je dobilo ime "mali Berlin", je leta 1947 bilo odrezano od delov premestja. Leta 2004, ob vstopu Slovenije v Eu je mesto Nova Gorica bila prizorišče simbolnega praznovanja in združevanja obeh Evrop. Naslovi, kot je „zadnji zid Evrope je padel“, so pisali pripovedi o novi Evropi, miru in enotnosti. Vendar pa so nove meje, osnovane po razpadu Jugoslavije, nevidno razdelile multikukturno mesto Sarajevo. Novi zidovi so vztrajali vse do današnjega dne in oblikovali različna razumevanja pojmov svobode in demokracije.
MEDNARODNI INSTAGRAM NATEČAJ
Poslane in s ključnikom opremljene fotografije sprejemamo ves čas natečaja, ki bo potekal od 1. februarja do 30. maja 2019. Najboljše fotografije, ki jih bo izbrala mednarodna žirija, bodo nagrajene in predstavljene na mednarodni potujoči razstavi od junija do decembra 2019 v Ljubljani (Muzej novejše zgodovine Slovenije), Berlinu (Stiftung Berliner Memorial) in Sarajevu (Historijski muzej BiH).Če želiš biti del tega mednarodnega dogodka in te neverjetne priložnosti, zgrabi svoj telefon, slikaj, kar predstavlja tvojo vizijo svobode leta 2018. Fotko objavi na svojem Instagram profilu, vključi #observingwalls ter nas označi @observingwalls!
V prepričanju, da ne moremo ustvariti boljše prihodnosti brez kritičnega razmišljanja in večplastnega spominjanja na preteklost, želi projekt Izza zidov: 1989-2019 ponuditi pomemben prispevek k razumevanju svobode, demokracije in delitve, zlasti v zgodovinskih letih 1989 in 2004. Osredotočenost na zapuščino spornih spominov in dediščino razdeljenih mest Berlina, Gorice in Nove Gorice, Sarajeva želi projekt nagovoriti širšo javnost k ohranjanju ter deljenju spominov na delitev mest, na čas družbenim sprememb ter kako pripovedi, kako te prostore dojemamo danes.
Projekt je podprt s programom Evropa za državljane: Evropski spomin.