V prvi polovici 90. let je le redko kdo zašel na splet. S početjem, ki so mu v neposrednem prevodu iz angleščine dejali "deskanje" po internetu, sta se takrat denimo ukvarjala le okoli dva odstotka vseh Evropejcev. Veliko večino teh je na spletu spremljal takratni brskalnik Netscape Navigator.

Navigator je kmalu dobil močno konkurenco - Microsoftov Internet Explorer je proti koncu 90. let in z začetkom novega tisočletja skoraj popolnoma prevzel trg brskalnikov. V tistem času so v Netscapu z ustanovitvijo hčerinske Mozilla Organization začeli stranski, odprtokodni projekt, ki je spremenil tok zgodovine in Explorerju pozneje zavdal hud udarec.
Leta 1998 je Netscape javnosti odprl kodo priljubljenega programskega paketa Netscape Communicator. Na tej podlagi je skupina programerjev začela delati na zastonjskem paketu spletnih orodij Mozilla Suite. Po številnih zapletih jim je 5. junija 2002 uspelo na svetlo dati prvo uradno, zastonjsko, odprtokodno in poenostavljeno različico 1.0. Paketu daljša življenjska doba ni bila usojena, saj je Netscape ob številnih lastnih težavah Mozillo skoraj popolnoma prenehal podpirati.
Kot zadnje "darilo" je krovno podjetje, ameriški ponudnik dostopa do spleta AOL, Mozilli podaril 2 milijona dolarjev, avtorske pravice in strojno opremo. Mozilla je tako leta 2003 zaživela kot samostojna in neprofitna fundacija, katere namen je širiti načelo svobodnega in odprtega medmrežja, kot piše v njenem manifestu.
Ker so v Mozilli ocenili, da je programski paket preobsežen in za večino uporabnikov ponuja odvečne storitve, so se osredinili le na razvoj brskalnika. Leta 2004 se je tako rodil Firefox, ognjena lisica, le leto pozneje pa so v skupnosti oznanili, da bo paket Mozilla Suite ostal brez nadaljnje podpore.
Sedem let zatem je Firefox med Slovenci, sodeč po raziskavi StatCounter, trdno na prvem mestu, Mozilla pa skupaj s svojimi podružnicami po vsem svetu (tudi v Sloveniji) širi in spodbuja uporabo odprtokodne programske opreme. "Mozilla je globalna skupnost ljudi, ki verjamemo v moč tehnologije pri bogatenju človeških življenj," opišejo sami sebe.
Firefoxu, ki v Sloveniji trenutno zaseda 43-odstotni tržni delež, že dalj časa polagoma jemlje uporabnike Googlov brskalnik Chrome. Ne le Firefoxu - Chrome je s 27 odstotki prejšnji mesec prvič prehitel Internet Explorer (25 %). Krepko nižje pred vodilno trojico se bije boj med Applovim Safarijem in Opero. Tudi Safari je dosegel svoj mini dolgoročni uspeh, saj je s tremi odstotki po dolgih letih prehitel Opero, ki se ponaša z odstotkom manj.
Globalno: Chrome prevzel prestol
Podatki StatCounterja kažejo, da je Explorer v zadnjih štirih letih doživel izjemen padec. V začetku leta 2009 je še zavzemal kar 70 odstotkov tržnega deleža, letos pa je pristal pri dobrih tridesetih. Chrome pa je pravo nasprotje - v istem obdobju se je s konstantno rastjo znašel na prvem mestu, saj trenutno zavzema skoraj točno tretjino. Firefox se je z rahlim padcem ustavil pri četrtini vseh uporabnikov.
Vsem skupaj pa je trn v peti želja Facebooka, da bi razvil svoj brskalnik.