Pot Mednarodne vesoljske postaje (ISS) se je pravzaprav začela že leta 1993, ko so združili ameriške, evropske in ruske načrte o graditvi vesoljske postaje v Zemljini krožnici. Postaja je najdražji vesoljski projekt do zdaj, dejansko pa je zaživela 2. novembra leta 2000, ko je tja odpotovala prva človeška posadka. Ta modularno zgrajena vesoljska postaja, ki je težka 450 ton, okoli Zemlje kroži s povprečno hitrostjo 27.600 kilometrov na uro v nizki orbiti približno med 330 in 430 kilometri nad površjem našega planeta. Zemljo obkroži v približno 90 minutah.

V projektu Mednarodne vesoljske postaje sodeluje nekaj več kot deset držav, ZDA, Rusija, Japonska, Kanada in nekatere evropske države, članice evropske vesoljske agencije (ESA). Večina sestavnih delov za postajo je prišla iz Rusije in ZDA, z raziskovalnim modulom Columbus, ki so ga izdelali v Bremnu v Nemčiji in v Torinu v Italiji, pa je postaja leta 2008 dobila tudi "evropsko sobo".

Kitajska v zgodbo da ali ne?
Zgodba Mednarodne vesoljske postaje naj bi se predvidoma končala leta 2020, za poznejše delovanje pa projektu manjka več stvari, med drugim tudi financiranje. Usoda ISS-ja je tako precej negotova, zato si želi Evropa v projekt pritegniti tudi Kitajsko, ki sicer načrtuje gradnjo svoje lastne vesoljske postaje. Rusija in ZDA so do tega predloga skeptične, saj Pekingu ne želijo razkriti svojih načrtov, po drugi strani pa so strokovnjaki prepričani tudi, da je vprašanje, ali bi bila Kitajska pripravljena opustiti svoje visokoleteče načrte in financirati starajočo se postajo.

Astronavti lahko zdaj na vesoljsko postajo potujejo le z ruskim Sojuzom, saj je ameriška vesoljska agencija Nasa leta 2012 upokojila svoj program raketoplanov.

V vesolju že 38 človeških posadk
Od leta 2000 je na tem raziskovalnem otoku v vesolju stalno navzoča človeška posadka, do danes se je zvrstilo že 38 posadk. Vesoljci, ki so se zvrstili na postaji, so prišli iz 15 držav, največ je bilo Američanov in Rusov. Med njimi je bila dvakrat tudi astronavtka s slovenskimi koreninami, Sunita Williams. Astronavti, običajno jih je na vesoljski postaji šest naenkrat, so opravili že več sto poskusov in skoraj 200 vesoljskih sprehodov, tudi z olimpijsko baklo.

Kritiki pravijo, da je denar porabljen nesmiselno
Vse od svojih začetkov, se Mednarodna vesoljska postaja srečuje s hudimi kritikami. Kritiki izpostavljajo predvsem več kot 100 milijard evrov stroškov, ki po njihovem mnenju niso bili porabljeni za nič pametnega. Nobeden od 1.200 opravljenih poskusov po njihovih besedah ni prinesel ničesar prelomnega, na prve strani časopisov pa se ISS po njihovem mnenju uvrsti le s pojočimi astronavti, pokvarjenimi stranišči ali kot kulisa za hollywoodske filme.

Strokovnjaki vse kritike zavračajo in poudarjajo, da brez vesoljske tehnologije ne bi bilo sodobne televizije, komunikacij ali vremenskih napovedi. Tudi medicina na Zemlji je z raziskavami o tem, kako se v breztežnostnem prostoru vede človeško telo, po njihovem mnenju precej pridobila. Poleg znanstvene komponente pa zagovorniki ISS-ja izpostavljajo tudi politično razsežnost postaje, saj je ta po vesoljski vojni med ZDA in Sovjetsko zvezo v obdobju hladne vojne postala simbol komunikacije in sodelovanja med državama.

ISS vse prej kot idealno življenjsko okolje
Ruski kozmonavt Pavel Vinogradov, ki je bil eden od prebivalcev na ISS-ju, je bivanje tam opisal vse prej kot idealno življenjsko okolje. Poleg slabega zraka in hrane je Vinogradov izpostavil tudi skoraj popolno odsotnost zasebnosti med vsemi računalniki in kabli. "Vesoljska postaja ni grad v zraku, ampak prej šotorišče," je povedal ameriški astronavt Chris Cassidy, poveljnik postaje Kanadčan Chris Hadfield pa je dejal: "To je človeško raziskovalno plovilo. Delimo si ga z milijoni ljudi po svetu in delamo po svojih najboljših močeh, da bi dokončali svoje delo."

V spodnjem videoposnetku (ki je v angleškem jeziku), si lahko ogledate ogled Mednarodne vesoljske postaje, ki ga je pripravila Sunita Williams.