Mednarodna štipendija znaša 40 tisoč ameriških dolarjev in bo Viti Majce za dve leti omogočila postdoktorski študij v tujini. "Ta štipendija mi pomeni predvsem potrditev mojega dozdajšnjega dela. Denarna nagrada, ki jo dobim, pa mi omogoča, da nadaljujem svojo znanstveno kariero na Univerzi Warwick v Veliki Britaniji," je doktorica kemijskih znanosti, diplomirana biokemičarka, do pred kratkim asistentka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, zdaj pa tudi sodelavka fakultete za farmacijo, povedala na tednu za Ženske v znanosti v Parizu, kjer so letošnjim mednarodnim štipendistkam podelili diplome, predstavljajo pa tudi svoje delo in izmenjujejo izkušnje.

Ukvarja se s sintezo novih organskih spojin
Mlada slovenska znanstvenica z Mosteca pri Dobovi se ukvarja s sintezo novih organskih spojin, ki bi imele protimikrobno učinkovitost in bi vplivale na celično steno bakterij, tako da bi rast bakterij zavirale. Na kratko to pomeni, da se ukvarja z bojem proti bakterijam, ki so odporne proti antibiotikom. To je tudi projekt, za katerega je dobila mednarodno štipendijo in raziskovanje bo nadaljevala na Otoku. "Poskušali bomo ustvariti nove spojine z nekoliko drugačnim pristopom, in sicer s pomočjo trojanskega konja. To naj bi delovalo nekako tako, da bi bila spojina dovolj podobna navadnim substratom v celici, da jo celica sprejme in vgradi v celično steno, obenem pa dovolj različna, da povzroči, da celična stena bakterije ni več rigidna in razpade, s tem pa razpade tudi bakterijska celica," pojasnjuje Vita Majce in dodaja, da tudi precej danes znanih antibiotikov že vpliva na celično steno bakterije.

Odkrili "potencialne protimikrobne učinkovine"
"V tem smislu je ta naš predlog precej podoben že znanim antibiotikom. Le da bomo mi poskušali prevarati bakterijo na nekoliko drugačen način, torej s podobnostjo teh antibiotikov njenim naravnim substratom. S tem jo v bistvu nameravamo prelisičiti in zaobiti njene mehanizme upiranja," še pravi. Začetne faze tega raziskovanja se je znanstvenica že lotila, skupaj z mentorjem Slovenkom Polancem in somentorjem Stanislavom Gobcem. "Odkrili smo neke potencialne protimikrobne učinkovine, ki pa imajo še nekatere težave, kot so slaba topnost ali pa prevelika neselektivnost. To pomeni, da ne vplivajo samo na tisto, na kar bi mi želeli, ampak so malo preveč reaktivne," pojasnjuje Majcetova, ki bo tudi v Angliji še naprej sodelovala s slovenskimi znanstveniki: "Sintezni oddelek Fakultete za farmacijo nam bo pošiljal potencialne spojine v Anglijo, mi pa jih bomo tam stestirali in ugotavljali, kakšne modifikacije bi bile primernejše, da bi take spojine še bolj učinkovale."

Vita Majce je želela biti znanstvenica že od malih nog. In kaj jo žene pri raziskovalnem delu? "Predvsem to, da je zelo raznoliko, da je vsak dan nekaj novega, da sodeluješ z veliko ljudmi in tudi to, da prideš do nekih novih odkritij, ker to je le ena taka nit, ki te vleče naprej." Kakšen pa je občutek znanstvenika, ki pride do nekega odkritja? "Odličen, odličen," v smehu odgovarja doktorica znanosti.

"Ženske bi morale biti bolj vključene v znanstveno raziskovanje"
Podeljevanje mednarodnih štipendij je namenjeno predvsem spodbujanju mladih perspektivnih znanstvenic. Del programa Za ženske v znanosti je postal leta 2000 in v 12 letih je eno od 15 letno podeljenih štipendij drugič dobila Slovenka - leta 2008 jo je dobila biologinja Maja Zagmajster. "Verjamemo, da je ta štipendija velika spodbuda, hkrati pa opozarja, da bi biti morale ženske bolj vključene v znanstveno raziskovanje," o programu podeljevanja štipendij pravi generalna direktorica Unesca Irina Bokova. V okviru programa štipendije podeljujejo tudi na regionalnih in nacionalnih ravneh, od leta 2006 tudi v Sloveniji.

Program za Ženske v znanosti je javno-zasebno partnerstvo Unesca in L'Oreala je namenjeno izboljšanju položaja žensk v znanosti. Nastalo je leta 1998, ko so prvič podelili mednarodne nagrade za 100.000 ameriških dolarjev vodilnim svetovnim znanstvenicam. "Ta program je verjetno najuspešnejši projekt Unesca v zadnjih 14 letih," še pravi Bokova. Nagrado vsako leto dobi pet znanstvenic, po ena iz vsake Unescove regije.

Dobitnice nagrad prihajajo z vsega sveta
Letošnje dobitnice so: Jill Farrant iz Južne Afrike za raziskovanje rastlin, ki kljub veliki izgubi vode preživijo v suhih razmerah; Avstralka Ingrid Scheffer za identificiranje genov, pomembnih za nekatere vrste epilepsije, Frances Ashcroft iz Velike Britanije za napredek pri razumevanju inzulinskega izločanja in neonatalnega diabetesa, Mehičanka Susana Lopez za svoje delo na področju rotavirusov ter Bonnie Bassler iz ZDA, ki raziskuje kemijsko komuniciranje med bakterijami in tako odkriva nove načine zdravljenja infekcij. V preteklosti sta dve mednarodni nagrajenki tega programa leto po prejemu te ugledne nagrade dobili tudi Nobelovo nagrado.