Študija, ki je pod vodstvom dr. Nicholasa Christakisa z univerze Harvard in Jamesa Fowlerja z univerze California v San Diegu potekala med letoma 1971 in 2003, potrjuje, da je kajenje močno povezano s socialnim življenjem. Če se posameznik odloči, da bo prenehal kaditi (in svojo odločitev tudi udejani), bo zelo verjetno podrl celo vrsto domin - kaditi bodo sčasoma nehali tudi njegovi prijatelji, sorodniki, sodelavci.

Ljudje se skupinsko odpovedo cigaretam
Christakis in Fowler sta ugotovila, da se ljudje skupinsko odpovedo cigaretam - morda nezavedno, a to je tisto, kar jih spodbudi, pravita. In veriga se nadaljuje vse do neke točke, ko ostane le še nekaj "najbolj zagrizenih", ki pa so potisnjeni na socialno obrobje. Kot dokaz avtorja študije med drugim navajata tudi čisto navadne statistične podatke - leta 1971 je v ZDA kadilo 45 odstotkov ljudi, leta 2003 pa le še 22.

Christiakis pojav razloži takole: "Prenehanje kajenja bi lahko primerjali s tem, ko gledaš v nebo in ugasne zvezda. A v resnici ne ugasne le ena, ampak jih ugasne več, cela skupina. In to se vztrajno ponavlja." Nekadilci, katerih družba ne sledi njihovemu zgledu, se umaknejo, si najdejo drugačne prijatelje, vzpostavljajo drugačne, tesnejše stike z drugimi nekadilci, kadilci pa postajajo vedno bolj izobčeni, saj med njimi že v osnovi ni take povezanosti kot med nekadilci, ugotavljata avtorja študije.

Kajenje vpliva na družabno življenje
"To je obenem tudi dokaz, da kajenje ne vpliva samo na telesno in duševno zdravje, ampak tudi na družabno življenje," pravi Christiakis in dodaja: "Kadilci pogosto 'odženejo' svoje nekadilske prijatelje stran."

Strokovnjaki pa opozarjajo tudi na drugo stran medalje: "Ljudje, ki se ne morejo odpovedati cigaretam, so potisnjeni ob stran, najbolj žalostno pa je to, da so najpogosteje to ljudje, ki imajo duševne težave, ki so tudi sicer zasvojeni s prepovednaimi substancami ali pa celo oboje," pravi Fowler in dodaja: "Nekoč so bili kadilci središče dogajanja, zdaj pa so odrinjeni na stran, v temo."