Zasebne in javne knjižnice v starodavnem mestu v Maliju so že zbrale 150.000 krhkih rokopisov in nekateri izmed njih izvirajo celo iz 13. stoletja. Rokopise odlikuje bogato lepopisje in veliko med njimi so jih uporabljali za učenje matematike ter astrologije.

Opisujejo tudi področja kot pravo in medicina ter pripovedujejo zgodbe o družabnem in poslovnem življenju iz 16. stoletja, ko je Timbuktu doživljal "zlato dobo" in bil središče intelektualnega življenja. Takrat je univerze v mestu obiskovalo kar 25.000 izobražencev.

Rokopisi so bili zakopani pod hišami iz blata in v puščavskih jamah, saj so jih prebivalci tako skrivali najprej pred zavojevalci iz Maroka, nato pred evropskimi raziskovalci in nazadnje pred francoskimi kolonialisti. Rokopise so si družine predajale iz generacije v generacijo.

Najvplivnejše družine v Timbuktuju so šele v zadnjem času razkrile rokopise, ki jih imajo za svojo dediščino. Krajevne oblasti so jih namreč prepričale, da so del skupne krajevne kulture. Po mnenju strokovnjakov je 150.000 rokopisov le delček tega, kar se skriva pod puščavskim peskom.

Afričani lahko spet ponosni
Veliko se jih boji, da bo slavno odkritje spodbudilo nezakonito prodajo rokopisov turistom ali pa jih bodo nezakonito pretihotapili iz države. Južnoafriška republika je zato že začela "operacijo Timbuktu", s katero želi zaščititi bogato dediščino. S tem namenom so zgradili novo knjižnico in jo poimenovali Ahmedu Babi, ki je živel v obdobju Williama Shakeseareja. Po mnenju južnoafriškega predsednika Tabe Mbekija bodo rokopisi povrnili samospoštovanje, čast in ponos Afričanov.

Do zdaj je veljalo, da Afrika ni imela pisane besede do prihoda Evropejcev. Nekateri akademiki menijo, da bo moral zdaj Zahod sprejeti, da je imela Afrika intelektualno zgodovino tudi tako staro kot Evropa.