Znanstveniki so v sredo predstavili fosile nove vrste dinozavra, ki so jih že leta 2007 odkopali v Patagoniji. Gre za do zdaj neznanega mesojedega plenilca, ki se je po svetu premikal po zadnjih dveh okončinah in bil dolg do osem metrov. Sprednje okončine vrste, ki je dobila ime Gualicho shinyae, so bile dolge pičlih 60 centimetrov, kar je primerljivo z rokami otroka.

"Zli duh" Patagonije
Gualicha - ime izvira iz jezika staroselskega ljudstva Tehuelche, pomeni pa "zlega duha" - so arheologi našli v argentinski provinci Rio Negro. Nova vrsta in podobni mesojedci, tudi tiranozaver, sodijo v skupino teropodov, v katero sodijo največji kopenski plenilci v zgodovini. V milijonih let evolucije so se razvijali na prav zanimiv način: pridobivali so vse večjo telesno maso in večje lobanje, njihove sprednje okončine in število prstov pa se je manjšalo.

Le v daljnem sorodstvu s tiranozavrom
Gualicho je imel kilave sprednje okončine in samo dva prsta, tako kot tiranozaver rex, ki je na območju današnje Severne Amerike živel skoraj 25 milijonov let pozneje; po besedah paleontologa Petra Makovickyja sta bila le v daljnem sorodstvu. "Gualicho svojih sprednjih okončin ni podedoval od kakega skupnega sorodnika, ki bi ga imel s tiranozavrom. Ločeno so se razvile v obeh skupinah."

Glavni adut: čekani
Argentinski dinozaver je zemljo tlačil v obdobju krede, sklepnem poglavju obdobja dinozavrov. Številni mesojedci iz krede so imeli orjaške lobanje, posejane z močnimi zobmi, ki so jim pri lovu pomagali bolj kot sprednje okončine. "Sprednje tace so bile za večino nepomembne, saj so imeli gromozanske glave, za protiutež pa rep," je pojasnil argentinski paleontolog Sebastián Apesteguía.

Nevaren plenilec
Naš novi znanec je živel na gozdnatih ravnicah, v istem okolju in času kot nekatere največje živali v zgodovini, denimo dolgovrati, rastlinojedi argentinozaver, ki je bil dolg 35 metrov, ali pa plenilec mapuzaver z dobrimi 12 metri. "Gualicho ni bil ravno žival, ki bi si jo človek želel srečati na temačno, samotno kredsko noč," se je pošalil Makovicky. "Mapuzaver je najbrž prežal na velike sauropode (skupina, v kateri so tudi argentinozavri), gualicho pa se je usmeril na manjši plen: kategorija, v katero bi sodil človek, če bi se znašel v kredi."

Takoj, ko so ga našli, so ga spet izgubili
Še po tem, ko so gualicheve ostanke leta 2007 našli in izkopali, ni šlo vse gladko. Eden izmed tovornjakov, ki so prevažali dragocene fosile, je bil vpleten v prometno nesrečo in za kostmi se je izgubila vsaka sled. Našle so se šele leta 2012, ko se je izkazalo, da jih hrani osebje patagonskega Naravoslovnega muzeja Rio Negro.