Zagon pospeševalnika je bil prestavljen že dvakrat
Nov datum zagona je enkrat julija
Znanstveniki bodo v pospeševalniku skušali ustvariti razmere, kakršne so vladale ob velikem poku
Pričakujejo tudi, da bodo našli Higginsov delec
Pospeševalnik LHC (Large Hadron Collider) leži na švicarsko-francoski meji in je dolg 27 kilometrov. Foto: EPA
Zagon največjega pospeševalnika na svetu so že večkrat prestavili, kot kaže, pa je eden najpomembnejših dogodkov za ugotavljanje, kako je nastalo vesolje, vendarle blizu.
Zagon pospeševalnika je bil prestavljen že dvakrat
Nov datum zagona je enkrat julija
Znanstveniki bodo v pospeševalniku skušali ustvariti razmere, kakršne so vladale ob velikem poku
Pričakujejo tudi, da bodo našli Higginsov delec
Pospeševalnik LHC (Large Hadron Collider) leži na švicarsko-francoski meji in je dolg 27 kilometrov. Foto: EPA
Oglas
Pred dnevi so namreč začeli ohlajati zadnji sektor (sektor 4-5) v pospeševalniku, kar bo trajalo sedem tednov. V tem času bodo sektor ohladili na 1,9 stopinje Kelvina (to je 1,9 stopnje nad absolutno ničlo oziroma -271,1 stopinje Celzija). Zadnji sektor se je tako začel ohlajati skoraj eno leto in pol po začetku ohlajanja prvega sektorja (sektor 7-8). Zagon pospeševalnika je tako napovedan za julij, vendar pa lahko pride do še kakšne prestavitve.
Znanstveniki Cerna (Evropska organizacija za jedrske raziskave) upajo, da jim bo 27 kilometrov dolg pospeševalnik, ki leži 100 metrov pod zemljo na švicarsko-francoski meji, dal odgovore na to, kako je nastalo vesolje. V pospeševalniku bodo namreč pospeševali protone do skoraj svetlobne hitrosti in s pomočjo superprevodnih magnetov ustvarjali trke med njimi. Ob tem se bo sprostila velikanska količina energije, razmere pa naj bi bile enake tistim, ki so vladale v vesolju ob velikem poku.
A. M.
V pospeševalniku bodo delci potovali s skoraj svetlobno hitrostjo. Foto: EPA
Superprevodni magneti bodo skrbeli za to, da bo med delci prišlo do trkov. Foto: EPA
Znanstveniki tudi pričakujejo, da bodo našli oziroma zaznali Higginsov delec, to je
manjkajoči delec, ki bi pojasnil, zakaj ima snov maso. Peter Higgins je leta 1964 postavil
teorijo, ki govori o tem, da Higginsov delec prenaša energijo posebnega energetskega
polja. Snov pa pridobi maso, ko pride v stik s tem poljem. Vendar pa bo odkrivanje
Higginsovega delca trajalo precej dolgo, saj je pojav zelo redek, hkrati pa bo treba obdelati gore podatkov. Foto: EPA
Na obodih pospeševalnika so postavljeni štirje detektorji, v središču katerih bodo delci trkali med seboj. Foto: EPA
Detektorji bodo lovili sledi, ki jih bodo delci puščali za seboj po trkih. V
detektorjih naj bi se zgodila milijarda trkov na sekundo. Foto: EPA
Pri nastanku enega izmed štirih detektorjev, Atlasu, je sodelovala tudi skupina z Inštituta Jožefa
Stefana pod vodstvom Marka Mikuža. Izdelali so sicilijeve pozicijsko občutljive detektorje
in vgradili sistem polikristalnih diamantnih detektorjev. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje