Letno se čez 11 km cest, ki obkrožajo razne trgovinske centre v BTC-ju, zapelje 12 milijonov avtomobilov. Ker je območje delujoče 24 ur na dan, vse dni v letu, in posledično polno nepredvidljivih situacij, v družbi BTC menijo, da je kompleks nakupovalnega središča primeren za testiranje samovozečih vozil. Izpostavljajo še dobro lokacijo v "osrčju Evrope", ki zagotavlja različne in celo ekstremne vremenske razmere, kot so močno sneženje, megla, visoke poletne temperature itd. Ravno vožnja v različnih vremenskih razmerah namreč samovozečim avtomobilom še vedno pomeni enega največjih izzivov.

Živi laboratorij
Predsednik uprave družbe BTC Jože Mermal je na novinarski konferenci v Kristalni palači v ljubljanskem BTC-ju pojasnil, da so zato ustanovili hčerinsko družbo AV Living Lab, ki BTC proizvajalcem samovozečih vozil ponuja kot "živi laboratorij" oziroma testni poligon. Mermal meni, da je infrastruktura nakupovalnega središča primerna, poleg tega se skozi BTC zapelje 34.000 vozil dnevno, tu so še pešci in kolesarji, skratka popolna izkušnja urbanega okolja, ki jo tako vozilo potrebuje. Trenutno je v projekt po besedah Mermala nekaj 100.000 evrov vložila le družba BTC, računa pa še na nepovratna evropska sredstva ter na sklepanje novih partnerstev. "Tvegali bomo," je še dodal Mermal.

"Slovenijo bomo ponudili kot razvojno območje za razvijanje aplikacij v zvezi z avtonomno vožnjo," je dejal direktor novoustanovljene družbe AV Living Lab Daniel Avdagič in pojasnil, da se samovozeče vozilo najprej testira v simulatorju, nato na poligonu, sledi avtocesta in šele nato mestno okolje. Dodal je, da bo 27. aprila v BTC-ju potekala prva demonstracija avtonomne vožnje.

Družba BTC in AV Living Lab sta po predstavitvi projekta z Darsom, AMZS-jem in Avto-moto zvezo Slovenije podpisala namero o sodelovanju, ki predstavlja začetek oblikovanja enotnega slovenskega ekosistema za razvoj rešitev za samovozeča vozila. Projekt je podprlo tudi ministrstvo za infrastrukturo. "Res sem zelo vesel, da smo priča temu dogodku. Prihodnost je stopila pred nas," je ob podpisu dejal minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič. Pojasnil je, da neposredno s finančnimi sredstvi država sicer v projekt ni vključena, pripravljena pa je prilagoditi zakonodajo in posodobiti infrastrukturo za samovozeča vozila.

Avtomatizacija vožnje - blizu in daleč
Prav neustrezna infrastruktura na večini lokalnih cest po Sloveniji nas po mnenju Boštjana Okorna z Zveze potrošnikov Slovenije še precej oddaljuje od realnosti, v kateri se po naših cestah vozijo vozila, ki ne potrebujejo voznika. Večina lokalnih cest v Sloveniji, ki so pogosto tudi precej prometne, npr. nima ob strani belega roba, ki je osnovna oporna točka avtonomnega vozila. "Avtonomna vozila prinašajo s seboj preveč odprtih vprašanj in ne morajo postati kar naenkrat množična," je za MMC povedal Okorn. "Tovorna vozila, dostavne službe, tu lahko avtonomna vozila pričakujemo najprej," meni in dodaja, da bi se s tovrstnimi vozili lahko spremenil tudi koncept lastništva avtomobilov, ki bi lahko delovali kot taksiji. A to pomeni, da bi imeli na cesti še več vozil in torej še večjo gnečo, polepšala pa bi se okolica stavb, ki ne bi več potrebovale velikih parkirišč, meni Okorn.

Tehnologija na tem področju zelo napreduje, pravi Marjan Kodelja iz Tehnozvezd. "Recimo, da smo do zdaj prišli do četrte od petih stopenj razvoja, a do pete stopnje samovoznosti bomo potrebovali trikrat ali štirikrat toliko časa, kot smo ga porabili do četrte stopnje," je Kodelja pojasnil za MMC.

Avtomatizacija vožnje pa na neki način že vstopa na ceste skozi tehnologije, ki jih vključujejo nova vozila: "Ljudje niti ne vedo, kaj vse njihov avto zmore," pravi Okorn. Tempomati, radarski tempomati, ki prilagajajo hitrost vozila glede na vozilo pred njim, držanje smeri znotraj voznega pasu, samodejno zaviranje vozil so mehanizmi, ki so v nekatere avtomobile že serijsko vgrajeni in delujejo zelo dobro, opaža Okorn, a dodaja: "Kje pa je trenutek, ko bomo lahko spustili volan, se obrnili in delali za računalnikom v avtu ... Če ne drugega, bomo imeli zelo dolgo slabo vest, ker se bomo tisti, ki smo že kdaj vozili, še vedno zavedali, da smo na cesti." Kodelja ob tem dodaja, da se bomo nelagodnega občutka in strahu pred avtomatizirano vožnjo znebili šele s prehodom generacij.