Umetna inteligenca zelo hitro, na tak ali drugačen način, postaja del našega vsakdana. Kako jo uporabljati koristno, kje so njene pasti in tveganja? Kako je z njeno uporabo v izobraževanju? Na ta in druga vprašanja sta v podkastu Digitrajno izobraževanje z Rokom Gumzejem, strokovnim sodelavcem centra Logout razpravljala Janko Harej, učitelj, strokovnjak na področju uvajanja IKT-ja v šole, avtor izobraževanj za učitelje in vodja projektov v slovenskem izobraževalnem omrežju, in Benjamin Lesjak, strokovnjak na področju prava in informatike, predavatelj univerze na Primorskem in soustanovitelj podjetja Datainfo, ki se ukvarja z varstvom osebnih podatkov in informacijsko varnostjo.

"Imam 10-letnega sina, ki me včasih vpraša kakšno čudno vprašanje, na katerega nimam odgovora. Zadnjič me je tako vprašal, da bi imel zlat meč in ali bi bilo to v redu. Sem rekel, pa vprašajmo ChatGPT, ali je to v redu. In je odgovoril: ja, sicer bi bilo to v redu, bi bil zelo vreden, zelo težek, vendar pa je to mehka kovina," je osebno izkušnjo delil Lesjak. "Staršem bi priporočil: Ne se ustrašiti umetne inteligence, ne pa tudi vzeti tega kot suho zlato ali neko orodje, ki bo nadomestilo vaše starševstvo. Če želite začeti uporabljati orodja umetne inteligence, ChatGPT in druga orodja, ki so na voljo, jih dajte skupaj z otroki. Da vsakodnevna vprašanja skušate razkrivati, odkrivati in na tak način počasi uvajate uporabo. Tako tudi vidite, da je kak odgovor napačen, in otroku je treba pojasniti, da to ni prav in da mora biti previden."

Harej ob tem dodaja, da dejansko umetno inteligenco že množično uporabljamo, namreč že z uporabo mobilnih telefonov. "Ne gre za eno orodje, gre za orodjarno in posledično moramo poznati orodja, ki so v tej orodjarni. Lahko jih uporabim na dober način ali pa malo manj dober."

Razprave, kako uvesti umetno inteligenco v izobraževalni proces, gredo v različne smeri, nekateri orodja že uporabljajo, drugi ne. "Kot predavatelj na univerzi na Primorskem uporabljam ta osnovni, veliki jezikovni model ChatGPT-ja, s pomočjo katerega pripravljam katero od vsebin za študente. Recimo rečem, to so moje vsebine, mi pripraviš kakšna vprašanja, ki bi jih lahko potem s študenti predebatirali. Moram priznati, da tukaj mi zelo veliko koristi. Drug primer je recimo analiza anonimnih odzivov študentov: orodje jih razvrsti, razporedi, zelo poenostavi, in tako olajša moje delo, zelo skrajša čas, ko bi jaz moral to vse prebrati."

Kot je pojasnil Harej, se različna generativna umetna inteligenca že zelo uporablja pri pripravi vsebin, drugo področje je utrjevanje znanja, priprava različnih kvizov, interaktivnih gradnikov, obstajajo pa tudi orodja za druga področja, predvsem s področja analitike rezultatov, ki pa se po njegovih izkušnjah trenutno ne uporabljajo. "Učenec pa ima poleg teh vsebin na voljo tudi druga orodja, kot je recimo za učence s posebnimi potrebami v uporabi: da mu sistem prebere besedilo. Če pa obrnem sliko, da umetna inteligenca ni orodje, ampak je predmet preučevanja, pa imamo številne projekte, recimo Orange Data Mining, ki mi pa omogoča, da spoznavam samo umetno inteligenco. Tako, da ja, umetna inteligenca je prisotna, sama uporaba pa je seveda odvisna od vsakega učitelja posebej."

Kje so prednosti orodij umetne inteligence pri poučevanju oz. učenju?

Lesjak poudarja predvsem časovni prihranek, ko mora recimo proučiti veliko podatkov ali poiskati korelacije. "Ali pa recimo priprava primerov za 20 skupin učencev ali študentov. Sam si nisem sposoben 20 primerov na neko temo izmisliti, orodje pa to naredi v 10 sekundah, to je res super uporaba."

Enako ugotavlja Harej, ki poudarja, da lahko taka uporaba orodij umetne inteligence pomeni veliko razbremenitev učitelja prav pri najbolj ponavljajočih se opravilih, kot je priprava gradiv, priprava preverjanj ali primerov za različne stopnje stanja. "Če ga prav sprašuješ, boš dobil zelo dobre rezultate."

Možne nevarnosti uporabe v izobraževanju

Lesjak kot osnovno težavo poudarja možnost netočne informacije. Sam kot pravnik pogosto uporablja ukaz, naj orodje preveri, kje v zakonodaji je zapisano določena vsebine. "In potem se grdo rečeno, zlaže kot pes in reče, to je v 106. členu tam in tam. Pa mi lahko napišeš ta člen, in potem je kar nekaj. Torej težava je, da moraš vedno preveriti, ali so rezultati, ki jih prejmeš, ustrezni."

Tveganje, ki ga predstavlja uporaba umetne inteligence, je lahko tudi njena zloraba. "Zgodba, ki se je zgodila nedavno: imel sem izpit na višji šoli. To so prvi letniki, prvi izpit iz področja operacijskih sistemov. Izpit poteka tako, da morajo nastaviti sisteme in pri tem lahko uporabljajo različna orodja, ker tudi v realnem življenju si bodo pač pomagali. Pomemben pa je potem zagovor, kjer morajo pojasniti, seveda brez pomoči, kako in zakaj so nekaj naredili in kako nekaj deluje. Študenta sem tako nekaj vprašal in pred mano je odprl ChatGPT in mu zastavil to vprašanje. Sem ga vprašal: a imate izpit vi ali ChatGPT, da vem, koga ocenjujem? Šele takrat se je študent zavedal, kaj počne. Najbolj enostavno bi bilo zdaj zame reči, da je padel izpit. Vendar se tu meni kot učitelju odpre kup vprašanj: kako je do tega prišlo, kako je tako nekritično odprl orodja? Ali je res tu že refleks, da kar koli me kdo vpraša, to vprašam ChatGPT? Kako jih naučiti tega odnosa do tega orodja?" je pomenljivo zgodbo razkril Harej.

Več v podkastu.