Medmrežje je večkrat na dan uporabljalo 84 odstotkov ljudi med 16. in 74. letom starosti. Delež takšnih je bil največji v starostni skupini 25–34 let, v kateri je znašal 98 odstotkov, najmanjši pa v skupini 65–74 let, v kateri je bil 51 odstotkov, je ta teden objavil statistični urad.

37 odstotkov prebivalcev se je prek spleta tudi izobraževalo, 21 odstotkov jih je uporabljalo spletna gradiva za izobraževanje (npr. avdiovizualno gradivo, elektronske učbenike, programe za izobraževanje), 20 odstotkov se jih je udeležilo spletnega tečaja, 16 odstotkov pa jih je komuniciralo s predavatelji oz. učenci, dijaki ali študenti prek spletnih avdio- ali videoorodij, npr. MS Teams ali Zoom. Enajst odstotkov se jih je izobraževalo na daljavo v okviru formalnega izobraževanja.

Medmrežje se je najpogosteje uporabljalo za službeno in zasebno izobraževanje: 22 odstotkov uporabnikov se je prek medmrežja izobraževalo za službene in 19 odstotkov za zasebne namene, 10 odstotkov pa jih je medmrežje uporabljalo v okviru srednješolskega, visokošolskega ali univerzitetnega izobraževanja.

Internet je postal nepogrešljiv za razvedrilo. 58 odstotkov prebivalcev je prek spleta poslušalo glasbo, npr. prek spletnega radia, Youtuba ali aplikacij, kot so Deezer, Apple Music, Google Play Music in Spotify. 16 odstotkov jih je z interneta preneslo glasbo.

14 odstotkov jih je poslušalo ali preneslo podkaste; delež takih je bil največji v starostni skupini 16–24 let (26 odstotkov). Petina jih je prek spleta igrala ali prenašala videoigre.
56 odstotkov jih je prek interneta gledalo videovsebine na Youtubu in podobnih spletnih straneh za delitev videovsebin. 47 odstotkov jih je gledalo televizijske programe v živo ali s časovnim zamikom.

29 odstotkov jih je uporabljalo pretočne storitve in gledalo filme oz. nadaljevanke na zahtevo. Delež uporabe teh je bil največji v najmlajši starostni skupini (64 odstotkov), s 43 odstotkov so sledili prebivalci, stari od 25 do 34 let.

Informacije o blagu in storitvah so na internetu iskale tri četrtine prebivalcev. 64 odstotkov jih je uporabljalo neposredno sporočanje in pošiljalo sporočila prek programov, kot so Viber, Whatsapp, Messenger in Snapchat. 57 odstotkov pa jih je uporabljalo storitve e-bančništva; po statističnih regijah je bil ta delež največji v gorenjski (64 odstotkov), najmanjši pa v pomurski regiji (46 odstotkov).

Dejavnosti, povezane z zdravjem, je prek interneta opravilo 65 odstotkov prebivalcev. Polovica je po internetu iskala informacije, povezane z zdravjem. 27 odstotkov se jih je naročilo na obisk pri zdravniku prek spletnega obrazca (21 odstotkov pri zdravniku specialistu v bolnišnici in 16 odstotkov pri izbranem družinskem zdravniku). 16 odstotkov jih je uporabljalo druge zdravstvene storitve (prek interneta so npr. pridobili recept ali se posvetovali z zdravnikom, ne da bi jim bilo za to treba fizično obiskati zdravstveni dom ali zdravnika).

Pametne naprave ali sisteme je že uporabljalo 67 odstotkov prebivalcev (v letu 2020 je bilo takšnih 63 odstotkov).

Pametno uro, zapestnico, očala, brezžične slušalke ali druge pametne dodatke je uporabljala skoraj tretjina prebivalcev. Slaba desetina jih je uporabljala avtomobile z vgrajeno brezžično internetno povezavo. Sedem odstotkov jih je uporabljalo pametne naprave za spremljanje krvnega tlaka, raven sladkorja v krvi, telesne teže (npr. pametno tehtnico) ali druge pametne naprave za zdravje in zdravstveno oskrbo, npr. pametno zobno ščetko ali Telekomovo storitev E-oskrba. Pametne igrače, kot so igrače roboti (vključno z izobraževalnimi igračami), ali lutke pa sta preizkusila dva odstotka v analizo vključenih prebivalcev.

Skoraj polovica (49 odstotkov) jih je za brskanje po spletu oz. gledanje videovsebin uporabljala pametno televizijo, povezano z internetom, ali televizijo, povezano prek Chromecasta. 24 odstotkov jih je uporabljalo zvočnike, povezane z bluetoothom, ali hišni avdiosistem, 12 odstotkov z internetom povezano igralno konzolo in sedem odstotkov z internetom povezan pametni zvočnik, ki omogoča glasovno upravljanje oz. upravljanje drugih pametnih naprav.

29 odstotkov uporabnikov pametnih naprav in sistemov se je pri uporabi srečalo z različnimi težavami. Osem odstotkov jih je imelo težave pri njihovi uporabi, npr. pri vgradnji ali vzpostavitvi naprave, pri treh odstotkih se je pojavila težava z zaščito ali zasebnostjo podatkov, npr. zaradi vdora v napravo, pri enem odstotki pa težava z varnostjo ali zdravjem, uporaba naprave je npr. privedla do nesreče ali poškodbe.