Raketa Ariane 6 je bila izstreljena ob 21. po našem času s Kouroua v Francoski Gvajani. Prva stopnja je svojih sedem minut poleta opravila brez težav. Oddala je drugo stopnjo, sama pa je je padla v uničenje.

Druga stopnja je prižgala motor Vinci, se dvignila v nebo in po višini 580 kilometrov oddala osem satelitov.

"Evropa je nazaj, Evropa se je vrnila v vesolje," je ob tem navdušeno vzklikal Philippe Baptiste, vodja francoske vesoljske agencije CNES.

Raketa je namreč na tej točki po oceni CNES-a uspešno opravila svojo misijo.

Sledil je drugi del poleta, na katerem so izvedli nekaj dodatnih preizkusov. Med drugim so izvedli test pogona vrhnje stopnje. Slednjo ženeta motor Vinci in pomožni pogon APU (več o obeh spodaj).

To je bil pomemben preizkus; smisel nove vrhnje stopnje je, da se lahko po želji ugaša in prižiga, saj s tem dostavlja satelite v različne tirnice.

A pred tretjim, poslednjim prižigom, ki bi moral poslati stopnjo proti ozračju, je nekaj šlo po zlu. Sistem APU je javil napako in se samodejno ugasnil, Vinci pa zaradi tega ni opravil zaviranja. Vrhnja stopnja tako ostaja na višini 580 kilometrov kot vesoljska smet. Kdaj se bo vrnila v ozračje, ni znano.

So pa predstavniki ArianeSpace zagotovili, da je bila vrhnja stopnja pasivizirana, kar pomeni, da je izpraznila vse rezervoarje.

Gre za prvi, testni polet, zato uspeh ni bil zagotovljen. Spomnimo, predhodnica Ariane 5 je na uvodni misiji eksplodirala. S tega vidika je bil krstni polet Ariane 6 precejšen uspeh, saj jim je uspelo izvesti vse razen deorbitiranja.

Predstavniki ArianeSpace so zatrdili, da napaka na APU-ju nikakor ne ogroža naslednje misije, ki bo predvidoma decembra. Tretji polet je po umiku Eumetsata zakupilo francosko ministrstvo za obrambo. Uporabili bodo inačico 64.

Video: Posnetek izstrelitve in novinarske konference

Evropa si želi z Ariane 6 povrniti staro slavo iz časov, ko je še vladala trgu komercialnih izstrelitev – dokler je ni začel izrinjati ameriški SpaceX.

Ariane 6 naj bi bila precej cenejša od Ariane 5, obenem pa ponujala zelo učinkovite izstrelitve v geostacionarno tirnico, tudi zato, ker je njeno izstrelišče zelo blizu ekvatorja, kar pomeni, da sateliti porabijo manj goriva za preusmerjanje in delujejo dlje.

A obenem je Ariane 6 raketa za enkratno uporabo in kot taka zaostaja za konkurenco, ki se podaja v večkratno uporabnost. To je dejstvo, ki jo kot temen oblak spremlja zadnjih deset let – in bo z vsakim preteklim letom vse bolj očitno.

Današnja izstrelitev je tako prvo dejanje dolgoročno težkega boja.

Tehnični podatki

Glavna stopnja vsebuje 150 ton goriva, torej ohlajenega vodika in kisika. Žene jo motor Vulcain 2.1, ki zmore 1370 kilonewtonov oziroma 140 ton potiska. Za pomoč ima dva stranska potisnika s skupno 284 tonami trdega goriva in skupno 714 tonami potiska (7000 kilonewtonov).

Vodik je ohlajen na –253 stopinj Celzija, kisik pa na –182 stopinj.

Tudi vrhnja stopnja se zanaša na vodik in kisik; vsebuje 30 ton goriva. Žene jo novi motor Vinci, ki se lahko v vesolju še štirikrat prižge, s čimer omogoča dostavo satelitov v različne orbite. Njegov potisk znaša 18 ton.

Razvoj Vincija se je začel že leta 1998. Sprva bi moral poganjati novo vrhnjo stopnjo rakete Ariane 5. A nadgradnja petice je bila odpovedana, zato se je prestavil na šestico.

Še ena večja novost na drugi stopnji je povsem nov, dodaten pogonski sistem, imenovan APU (Auxiliary Propulsion Unit). APU bo poskrbel, da se gorivo v rezervoarju premakne proti napeljavi. Zagotavljal bo tudi ustrezen tlak v rezervoarjih, saj bo iz njih jemal tekočino, jo segrel, spremenil v plin in tega vrnil. Uporaben bo še za manjše popravke položaja v orbiti.

Rezervoarji so iz zlitine aluminija in litija ter lažji od rezervoarjev na predhodnici.

Dele za raketo je prispevalo 600 podjetij iz 13 držav članic Evropske vesoljske agencije. Esa nadzira in upravlja uvodni polet, nato bo raketa prešla pod okrilje družbe Arianespace. V projekt največ vlagata Francija (56 odstotkov) in Nemčija (21 odstotkov).

Video: Esin kratki pojasnilnik

Sorodna novica Kaj prinašata slovo Ariane 5 in selitev evropskih tovorov na tuje rakete

Odgovor na napačno vprašanje

Razvoj Ariane 6 se je začel leta 2014, stal je štiri milijarde evrov. Poglavitni cilj je bil prepoloviti ceno s 150 milijonov evrov, kolikor je okvirno stala Ariane 5, na 75 milijonov, kar je le kakšnih 15 milijonov več od okvirne cene Falcona 9. In ker ima Ariane 6 številne prednosti pri izstrelitvah v geostacionarno tirnico, bo to dovolj za ohranitev dolgoročne konkurenčnosti evropskih izstrelitev. Takšna je bila računica pred desetimi leti.

A časi so se spremenili. Ariane 6 je bila zasnovana kot odziv na SpaceX iz leta 2014, ko Falconi sploh še niso pristajali. Tega SpaceX-a ni več. Zdaj Evropa v resnici tekmuje s Falconi, ki letijo po stokrat na leto, nikoli ne zatajijo in se uporabijo po desetkrat in več. Zdaj so še cenejši in v resnici še zanesljivejši od Ariaden. Te pa ne bodo stale 75 milijonov, so priznali evropski uradniki, temveč bližje stotim milijonom na polet. Poleg tega SpaceX ni edini. Ameriški Blue Origin napoveduje raketo New Glenn, ki naj bi bila zmogljivejša in cenejša od Ariane 6. Da o Kitajcih, ki pospešeno kopirajo SpaceX, niti ne govorimo.

Ariane 6 sicer srednjeročno dobro kaže, zakupljenih je več kot 30 poletov, pretežno od Amazonovega projekta Kuiper, zagotovljeno ima tudi podporo evropskih institucij. In kar je za Evropo najpomembnejše: Ariane 6 zagotavlja neodvisen dostop do vesolja in končuje evropsko raketno krizo. Dolgoročno pa se bo morala spopasti s tehnološko revolucijo, ki za zdaj drvi mimo nje.

Evropa je sicer pred leti začela vlagati tudi v tehnologije večkratne uporabe raket. A prva evropska večkrat uporabna raketa naj bi bila izstreljena šele enkrat v prihodnjem desetletju.

Stopanje v velike čevlje

Predhodnica, Ariane 5, je bila poslednjič izstreljena pred točno enim letom, 8. julija lani (poglavje 2). Od leta 1996 je poletela 117-krat in v vesolje dostavila 239 satelitov, od tega 197 v geostacionarno tirnico.

Sorodna novica Izstrelitev uspešna: veliki teleskop James Webb je v vesolju, iztegnil je sončne celice

Dva poleta sta povsem spodletela: krstni (V88) in prvi polet Ariane 5 v nadgrajeni različici ECA. Tri polete so zaznamovale delne odpovedi (V-101 leta 1997, V142 leta 2001 in VA241 leta 2018). Poskrbela je za odmevne sonde, kot so Rosetta, XMM-Newton, Planck, BepiColombo, JUICE ... Njena verjetno najpomembnejša, zagotovo pa najbolj spremljana izstrelitev se je zgodila decembra 2021, ko je bil Ariane 5 zaupan 10 milijard dolarjev vredni vesoljski teleskop James Webb. Raketa se je takrat izjemno izkazala – Nasa pravi, da se je zaradi njene natančnosti obratovalna doba teleskopa podvojila z 10 na 20 let.