Ledenik Baltoro je z dolžino 63 kilometrov eden najdaljših - zunaj polarnih območij. Foto: F. Paul, The Cryosphere, 2015 & USGS/NASA
Ledenik Baltoro je z dolžino 63 kilometrov eden najdaljših - zunaj polarnih območij. Foto: F. Paul, The Cryosphere, 2015 & USGS/NASA

Švicarski glaciolog (preučevalec ledenikov) Frank Paul z Univerze v Zürichu je zbral satelitske posnetke azijske gorske verige Karakoram, ki so jih med letoma 1990 in 2015 ustvarili trije sateliti Eutelsat.

Karakoram je dom nekaterih najvišjih gora na svetu, med drugim znanega K2. Paul se je osredinil na štiri regije, bogate z ledeniki: Baltoro, Pnmah, Skamri-Sarpo Laggo in Shaksgam, so sporočili z Evropske vesoljske agencije. Objava prihaja ob robu podnebne konference v Parizu, kjer Esa svoj prispevek daje v obliki Iniciative podnebne spremembe.
V fotogalerijo smo dodali še nekaj drugih meritev ledenega oklepa, nastalih s pomočjo satelitov.
Opozorilo za mobilne uporabnike: GIF-animacije so velike od 7 do 10 MB.









Panmah, Choktoi
Ledenika Panmah in Choktoi. Led je svetlomodre barve, sneg cianove, voda je temnomodra, oblaki beli, rastlinje zeleno, gola tla pa so med rožnato in rjavo. Foto: F. Paul, The Cryosphere, 2015&USGS/NASA Foto: F. Paul, The Cryosphere, 2015&USGS/NASA
Baltoro
Ledenik Baltoro je s 63 kilometri med najdaljšimi zunaj polarnih območij. Foto: F. Paul, The Cryosphere, 2015 & USGS/NASA Foto: F. Paul, The Cryosphere, 2015 & USGS/NASA
Grenlandija
Vizualizacija hitrosti premikanja ledu na Grenlandiji. Barvna skala prikazuje metre na dan: temnomodra pomeni centimeter, rdeča en meter, vijoličasta pa 10 metrov in več. Posnetki so nastali letos med januarjem in marcem s pomočjo Esinega satelita Sentinel-1A. Foto: Copernicus Sentinel (2015)/ENVEO/ESA CCI/FFG Foto: Copernicus Sentinel (2015)/ENVEO/ESA CCI/FFG
Antarktika
Podoben pregled za Antarktiko, ki so ga s pomočjo številnih satelitov ustvarili leta 2011. Skala je letna, torej kaže premikanje ledenega oklepa v metrih na leto. Foto: E. Rignot in drugi Foto: E. Rignot in drugi
Ledenik Leverett
Eden izmed grenlandskih ledenikov, Leverett, je zanimiv zaradi nenavadne upočasnitve. Znanstveniki so jo pojasnili s tajanjem: več tekoče vode je izbrusilo učinkovitejše odtočne kanale. S tem je vode manj in tudi "maziva". Ledenikovo trenje s tlemi se poveča in tok upočasni. Na fotografiji površinsko tajanje in posledični vodotoki. Foto: Andrew Sole–University of Sheffield Foto: Andrew Sole–University of Sheffield
Baltoro
Ledenik Baltoro je s 63 kilometri med najdaljšimi zunaj polarnih območij. Foto: F. Paul, The Cryosphere, 2015 & USGS/NASA Foto: F. Paul, The Cryosphere, 2015 & USGS/NASA
Grenlandija
Vizualizacija hitrosti premikanja ledu na Grenlandiji. Barvna skala prikazuje metre na dan: temnomodra pomeni centimeter, rdeča en meter, vijoličasta pa 10 metrov in več. Posnetki so nastali letos med januarjem in marcem s pomočjo Esinega satelita Sentinel-1A. Foto: Copernicus Sentinel (2015)/ENVEO/ESA CCI/FFG Foto: Copernicus Sentinel (2015)/ENVEO/ESA CCI/FFG
Antarktika
Podoben pregled za Antarktiko, ki so ga s pomočjo številnih satelitov ustvarili leta 2011. Skala je letna, torej kaže premikanje ledenega oklepa v metrih na leto. Foto: E. Rignot in drugi Foto: E. Rignot in drugi
Ledenik Leverett
Eden izmed grenlandskih ledenikov, Leverett, je zanimiv zaradi nenavadne upočasnitve. Znanstveniki so jo pojasnili s tajanjem: več tekoče vode je izbrusilo učinkovitejše odtočne kanale. S tem je vode manj in tudi "maziva". Ledenikovo trenje s tlemi se poveča in tok upočasni. Na fotografiji površinsko tajanje in posledični vodotoki. Foto: Andrew Sole–University of Sheffield Foto: Andrew Sole–University of Sheffield