Do zdaj še nikoli obiskana pritlikava planeta polagoma dobivata podobi, pa čeprav še vedno nekoliko nizkokakovostni. Najbolje se je odrezala misija Dawn, ki je s sveže izdano fotografijo Cerere presegla Hubblovo kakovost, medtem ko New Horizons Pluton skupaj z luno Haron za zdaj zaznava le kot bledi, kockasti piki.
Počasna Zora
Zaradi ionskega pogona se Zora le počasi, pri 346 kilometrih na uro, pomika proti največjemu objektu v asteroidnem pasu. V trenutku, ko je posnela pričujočo fotografijo, je bila še 145.000 kilometrov oddaljena od cilja, ki ga bo dosegla 5. marca. Takrat se bo počasi utirila v njegovo orbito in tako postala prva sonda, ki ji je uspelo krožiti kar okoli dveh nebesnih teles. Predtem je namreč obiskala Vesto, drugi največji asteroid v pasu med Marsom in Jupitrom.
Cerera je zanimiva tudi zato, ker skoraj tretjino njene mase sestavlja voda. Znanstveniki na podlagi opazovanj ocenjujejo, da se ta skriva pod ledenim površjem v tekoči obliki, podobno kot na Saturnovi luni Enkelad. Ker Cerera prisotnost vode kombinira še z virom toplote iz sredice, teoretično obstaja tudi možnost življenja. Poudariti je treba, da je zadnje za zdaj le špekulacija v znanstveni srenji.

Fotografije razkrivajo nenavadne bele lise, katerih izvor je za zdaj neznan. Ena izmed mogočih razlag so gejzirji, saj Cerera na uro izpiha vsaj 20 ton vodne pare, kar je lani potrdil vesoljski teleskop Hershel.
"Cerero smo več kot 200 let gledali le skozi teleskope, zato bo prvi pravi pogled na ta eksotičen svet zame zelo razburljiv," je za Space.com povedal vodja misije Marc Rayman. Celotna misija ameriške davkoplačevalce stane 466 milijonov dolarjev.

Temačno obrobje
New Horizons se je Plutonu približal na 203 milijone kilometrov, medtem ko je od Sonca oddaljen kar 31,6 astronomske enote (4,7 milijarde kilometrov). Zelo malo svetlobe in precejšnja oddaljenost prispevata k za zdaj krmežljavim posnetkom. Nasa jih je izdala v spomin na Clyda Tombaugha, odkritelja Plutona, rojenega 4. februarja 1906. Pluton je odkril leta 1930, na sondo pa je Nasa položila tudi njegov pepel.
Sonda potuje s hitrostjo 50.000 kilometrov na uro in se bo ledenemu objektu najbolj približala 14. julija, ko bo oddaljena le 12.500 kilometrov. Vendar na ta dan za občinstvo na Zemlji ne bo veliko vizualnih zanimivosti. Prek šibkega signala, ki ga lovijo le 70-metrske antene, se domov prebije le 125 bajtov ali 1 kilobit podatkov na sekundo. Fotografije in podatki bodo nazaj curljali lep čas.

Pot na Europo se začenja
Medtem so na Nasi posredno, prek svežega proračuna, ki ga potrjujejo ameriški predstavniški organi, razkrili, kaj še načrtujejo za prihodnja desetletja. Od 18,5 milijarde dolarjev velike blagajne jih bo 30 milijonov namenjenih pripravi misije na Jupitrovo luno Europa, ki naj bi poletela sredi 20. let. Europa je še najverjetnejši kraj za obstoječe življenje znotraj Osončja, poleg Zemlje seveda. Nasin Jet Propulsion Laboratory sicer že dlje časa razvija koncept pod imenom Europa Clipper.
Pod zaledenelim oklepom lune se skrivajo ogromni, globoki oceani, ki naj bi vsebovali več vode kot je je na Zemlji. Pred zamrzovanjem naj bi jih varovalo tako močno plimovanje kot toplota iz trenja med vodo in trdim jedrom Europe. Hkrati bi se lahko iz trdnega dna oceanov vanje izločale organske snovi. Tri ključne sestavine: voda, energija ter organske snovi so za življenje dovolj, kar kažejo tudi ekstremofilne bakterije na Zemlji.
Za zdaj kaže, da bo odprava vsebovala sondo, ki bo krožila okoli Europe, ter s sondiranjem potrdila ali ovrgla te ocene. Ali je življenje zares prisotno, pa ne bomo izvedeli, vse dokler človeštvo ne prebije granitno trdega ledu. Tudi na tem konceptu Nasa že eksperimentira. Na Antarktiki so preizkusili robota, ki bi se skozi ledeni oklep lahko prebil s pomočjo teže ter laserja.
Trenutno Jupiter s svojimi 67 lunami nima posvečene sonde. Eno načrtuje Evropska vesoljska agencija, imenovano JUICE. Izstrelili naj bi jo leta 2022, do cilja naj bi prispela leta 2030. Po načrtih bo nekajkrat obletela tudi Europo, a s precej manj natančnimi opazovanji kot jih obljublja Clipper.

Kolesa roverja Opportunity se bodo ustavila
Je pa proračun razkril še dve stvari. Marsov rover Opportunity, ki se po rdečem površju vozi že 11 let in je nosilec več rekordov, se bo z letom 2016 ustavil. Opportunity se sicer sooča z nekaj težavami, med drugim z odpovedujočim flash pomnilnikom, a za konec ne bo kriva okvara, temveč ustavitev financiranja. Isto velja za Nasin satelit, ki kroži okoli Meseca, Lunar Reconnaissance Orbiter. Kot kaže, Nasa denar preusmerja v program "naslednji veliki skok", ki vključuje razvoj ogromne rakete SLS, vesoljske ladje Orion, človeka na Marsu v 30. letih ter na asteroidu še malo poprej.
Video: Nasina animacija potovanja sonde New Horizons