Kraljeva žličarka ždi na veji v novozelandskem zalivu Hawke in uživa v svetlobi skorajda polne lune. Foto: Andrew Caldwell (Nova Zelandija). Foto: Andrew Caldwell
Kraljeva žličarka ždi na veji v novozelandskem zalivu Hawke in uživa v svetlobi skorajda polne lune. Foto: Andrew Caldwell (Nova Zelandija). Foto: Andrew Caldwell

Britanski Kraljevi observatorij na Greenwichu vsako leto pozove svetovno javnost, tako poklicno kot ljubiteljsko, naj pokaže svoje najboljše fotografije v nekaj vesoljskih kategorijah. Letos so dobili kar 4.500 deljenih del, in to iz 80 držav sveta. 130 jih je bilo izbranih v ožjo listo kandidatov, od tega jih je muzej 25 delil z nami.
Zmagovalci bodo sicer izbrani septembra letos, večina najboljših del (tako zmagovalnih kot pohvaljenih in priporočenih) pa bo na ogled na zastonjski razstavi Muzeja v Greenwichu.

Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu.













































Vilice, žlica in Mesec
Kraljeva žličarka ždi na veji v novozelandskem zalivu Hawke in uživa v svetlobi skorajda polne lune. Foto: Andrew Caldwell (Nova Zelandija). Foto: Andrew Caldwell
Iznad sveta
Sledi zvezd se vijejo prek mogočnih gora in na videz mirne vasi v narodnem parku Mount Cook. Fotografija je bila posneta iz bivaka Sefton, najstarejše koče v pokrajini. Foto: Lee Cook (VB). Foto: Lee Cook (VB)
Sam
Spet narodni park Mount Cook. Pri -15 °C ni nič nenavadnega, da je bil avtor fotografije popolnoma sam v bližini koče Plateau, drobne strukture v na videz neskončnih vršacih verige Anzac. Foto: Lee Cook (VB). Foto: Lee Cook (VB)
Antarktična vesoljska postaja
Razmere na raziskovalni postaji Halley 6 naj bi bile najbolj podobne tistim, ki bi jih moralo prestajati človeško telo v vesolju, zato Esa v njej izvaja številne raziskave. Stoji na Bruntovi ledeni polici (Antarktika). Foto: Richard Inman (VB). Foto: Richard Inman (VB)
Avrorina ptica
Svetlozeleni severni sij spominja na ptico, ki se dviga nad vodami norveškega Olderdalena. Foto: Jan R Olsen (Norveška). Foto: Jan R Olsen (Norveška)
Sijoča zrna
1. januarja letos je vesolje poskrbelo še za svojo različico ognjemeta nad Nugget Pointom, lokacijo na južni obali Nove Zelandije. Foto: Stephen Voss (Nova Zelandija). Foto: Stephen Voss (Nova Zelandija)
Med skalami
Našo galaksijo lahko vidimo s prostimi očmi na večernem nebu (no,njen izsek). Na fotografiji se pne med dvema skalama kalifornijske plaže Pfeiffer. Foto: Rick Whitacre (ZDA). Foto: Rick Whitacre (ZDA)
Nebesna tančica
Naravna svetloba Rimske ceste se ruva z svetlobnim onesnaženjem nad ribiško vasjo Batu Pahat (Malezija). Desno spodaj je viden tudi pojav bioluminiscence. Foto: Jujun Vang (Singapur). Foto: Jujun Vang (Singapur)
Kristalna briljanca
Okoli Meseca se je ustvarila bleščeča avreola. Pojav je znan tudi kot lunin prstan oziroma zimski sij, nastane pa, ko se mesečina sipa na ledenih kristalih v ozračju. Foto: Tommy Richardsen (Norveška). Foto: Tommy Richardsen (Norveška)
Pet plus dva
Tudi pet planetov Osončja je na večernem nebu vidnih s prostim očesom: Merkur, Venera, Mars, Saturn, Jupiter. Včasih kar vsi naenkrat, kot na tej fotografiji, ki so jo posneli nad znanim vrhom Matterhorn v Alpah. Foto: Der Mits (Grčija). Foto: Der Mits (Grčija)
Točka bliskanja
Znani meteorski roj Perzeidov nad goro Shasta v Kaliforniji. Fotograf je padajoče solze sv. Lovrenca snemal med polnočjo in 4.30 avgusta lani. Foto: Brad Goldpaint (ZDA). Foto: Brad Goldpaint (ZDA)
Zamrznjeni velikan
Rimska cesta se prek nebesnega svoda pne kot slavolok in se na eni strani združi s sojem svetilke. Posneto v italijanskih Dolomitih. Foto: Nicholas Roemmelt (Nemčija). Foto: Nicholas Roemmelt (Nemčija)
Sončna zavesa
Ogromna plazmatska struktura se razteza vzdolž površja Sonca. Takšni pojavi so včasih dolgi za 150 Zemelj, postavljenih druga ob drugi. Gabriel Octavian Corban (Romunija). Foto: Gabriel Octavian Corban (Romunija)
Mednarodna vesoljska postaja pod Venero in Luno
Lok potovanja Mednarodne vesoljske postaje nad francoskim mestom Annecy. Fotograf je z bližnje gore Semnoz ujel še Mesec in Venero. Foto: Philippe Jacquot (Francija). Foto: Philippe Jacquot (Francija)
Mimo tarče
ISS skorajda zadene navidezno tarčo, sestavljeno iz sledi zvezd na nebu Harrogata v Južni Avstraliji. Foto: Scott Carnie-Bronca (Francija). Foto: Scott Carnie-Bronca (Francija)
Kralj planetov
Jupiter skozi fotografski objektiv. Foto: Damian Peach (VB). Foto: Damian Peach (VB)
Meglica Laguna
Pet tisoč svetlobnih let stran in še v nedrjih Galaksije se nahaja meglica Laguna oziroma Messier 8. V njej množično nastajajo nove zvezde. Foto: Ivan Eder (Madžarska). Foto: Ivan Eder (Madžarska)
Galaksija Cigara in njen nadveter
Precej dlje (12 milijonov svetlobnih let) je galaksija Cigara oziroma Messier 82. V rdeči barvi je viden "nadveter", regija, kjer kombinacija eksplozij supernov in pihanja supermasivnih zvezd stran odnaša ogromne količine snovi. Foto: Leonardo Orazi (Italija). Foto: Leonardo Orazi (Italija)
Lunin odsev
Mesečina razsvetljuje nebo in se odbija z vode v zalivu Paraty. Foto: Rafael Defavari (Brazilija). Foto: Rafael Defavari (Brazilija)
Nad Jokulsarlonom
Letošnjo noč na valentinovo je nekdo preživel pri islandski laguni Jokulsarlon in ujel severni sij. Foto: Giles Rocholl (VB). Foto: Giles Rocholl (VB)
Prepleskano hribovje
Ob odsotnosti svetlobnega onesnaževanja lahko Rimska cesta lepo osvetljuje Prepleskane hribe v Oregonu z naravno svetlobo. Foto: Nicholas Roemmelt (Nemčija). Foto: Nicholas Roemmelt (Nemčija)
Vzporedne gore
Vzhajajoče Sonce pričenja razsvetljevati atmosfero in meče dolge sence. Najvišja gora Havajev, Manua Kea, svojo pošilja "nad" bližnji ognjenik Hualalai. V ozadju polna Luna. Foto: Sean Goebel (ZDA). Foto: Sean Goebel (ZDA)
Pickeringov trikotnik
Pickeringov trikotnik je skupek plina, podvrženega silnim učinkom eksplozije supernove. Ta naj bi se zgodila pred okoli 5.000 leti. Trikotnik je del precej večje strukture, imenovane meglica Tančica, raztezajoče se na 70 svetlobnih letih. Nahaja se 1.500 svetlobnih let stran od nas. Foto: Bob Franke (ZDA). Foto: Bob Franke (ZDA)
Dvig mesečnika
Vzhod Meseca tik nad obzorjem pomeni, da mora njegova svetloba do gledalca priti skozi precej debelejše plasti atmosfere. Izid je vidno popačenje. Foto: Katherine Young (Švedska). Foto: Katherine Young (Švedska)
Sedem čarobnih točk
Umetniško delo Sedem magičnih točk v norveškem Bratteberganu se vije podobno kot severni sij. Foto: Rune Engebø (Norveška). Foto: Rune Engebø (Norveška)
Jug
Ozvezdje Južni križ je vidno z južne poloble planeta, konkretno iz Victorie v Avstraliji. Foto: Phil Hart (Avstralija). Foto: Phil Hart (Avstralija)
Zvezde in proge
Prastari petroglifi v luči zvezd neba nad Vzhodnimi Sierrami, Kalifornija. Foto: Brandon Yoshizawa (ZDA). Foto: Brandon Yoshizawa (ZDA)
Diamantni prstan
Popolni sončni mrk 9. marca letos v Indoneziji. Foto: Melanie Thorne (VB). Foto: Melanie Thorne (VB)
Odklop
Komet Lovejoy 21. januarja lani, ko je na videz izgubil stik s svojim repom. Foto: Michael Jäeger (Avstrija). Foto: Michael Jäeger (Avstrija)
Sreča sedmih sester
Taista repatica, druga družba. Lovejoy je med svojim vijuganjem po Osončju navidez oplazil Sedmero sester, sedem najsvetlejših zvezd v Plejadah. Plejade so izjemno vroče in zato modro žarijo; so tudi najbolj očitna zvezdna kopica na nebu. Foto: José Francisco Hernández Cabrera (Španija). Foto: José Francisco Hernández Cabrera (Španija)
Venerin vzhod
Februarja letos so Venera, Merkur in Rimska cesta vzšli uro pred sončno zoro in tako na videz bežali od zvezdine vročine. Foto: Ivan Slade (Avstralija). Foto: Ivan Slade (Avstralija)
Zid iz plazme
Žgoča koronska zanka se dviga nad površino Sonca. Višina tega "zidu" presega tri premere Zemlje. Foto: Eric Toops (ZDA). Foto: Eric Toops (ZDA)
Iznad sveta
Sledi zvezd se vijejo prek mogočnih gora in na videz mirne vasi v narodnem parku Mount Cook. Fotografija je bila posneta iz bivaka Sefton, najstarejše koče v pokrajini. Foto: Lee Cook (VB). Foto: Lee Cook (VB)
Sam
Spet narodni park Mount Cook. Pri -15 °C ni nič nenavadnega, da je bil avtor fotografije popolnoma sam v bližini koče Plateau, drobne strukture v na videz neskončnih vršacih verige Anzac. Foto: Lee Cook (VB). Foto: Lee Cook (VB)
Antarktična vesoljska postaja
Razmere na raziskovalni postaji Halley 6 naj bi bile najbolj podobne tistim, ki bi jih moralo prestajati človeško telo v vesolju, zato Esa v njej izvaja številne raziskave. Stoji na Bruntovi ledeni polici (Antarktika). Foto: Richard Inman (VB). Foto: Richard Inman (VB)
Avrorina ptica
Svetlozeleni severni sij spominja na ptico, ki se dviga nad vodami norveškega Olderdalena. Foto: Jan R Olsen (Norveška). Foto: Jan R Olsen (Norveška)