Dosežek sta že pozdravila ameriški predsednik Barack Obama in vodja Nase Charles Bolden.

Curiosity je okoli pol osme zjutraj po srednjeevropskem času pristal v najglobljem kraterju Marsa Gale, kjer bo zdaj iskal morebitno prisotnost določenih elementov in tako skušal odkriti, ali so na Rdečem planetu v preteklosti obstajali pogoji za življenje.

V Nasinem centru v Pasadeni je bilo še posebej napeto med sedemminutno fazo pristajanja, saj bi lahko šlo ob zelo zapletenem pristanku marsikaj narobe. Padanje Curiosityja so upočasnila padala in rakete, predvsem pa poseben lebdeči žerjav, ki je potoval skupaj z roverjem. Ta je s pomočjo raket lebdel nad površino in Curiosity spustil na tla po vrvi, nato pa se odstranil.

Ko se je vse srečno izteklo, je med uslužbenci v Pasadeni završalo od veselja, več minut je bilo slišati vzklike sreče in videti navdušene objeme. Že nekaj minut pozneje je rover poslal tudi svoje prve posnetke, ki so potrdili, da je vsaj za zdaj z njim vse v redu.

Podvig pozdravil tudi Obama
Ameriški predsednik Barack Obama je podvig že pozdravil. Po njegovih besedah uspešen pristanek predstavlja edinstven podvig tehnologije. Obamov glavni svetovalec za znanost John Holdren je pristanek roverja Curiosity na Marsu opisal kot pomemben korak pri raziskovanju planetov in poudaril, da kaj takega ni uspelo še nikomur.

Izrazom navdušenja se je pridružil tudi vodja Nase Charles Bolden, ki se je obenem zahvalil vsem partnerjem pri uresničitvi projekta Curiosity. Po njegovih besedah gre za pomemben dan tako za državo kot za ameriški narod.

Curiosity je na pot po vesolju novembra lani poslala raketa Atlas. Nasa je za priprave na misijo porabila deset let in 2,5 milijarde dolarjev. Gre za do zdaj najdražjo in tehnično najbolj dovršeno misijo na Mars.

Marsovsko leto dolga misija
Rover v velikosti manjšega avtomobila, ki tehta 2,4 tone, je opremljen z orodji za jemanje in analizo vzorcev, poganja pa ga električni generator na plutonij, ki mu zagotavlja življenjsko dobo 14 let. Na dan naj bi prepotoval do 200 metrov po 154 kilometrov širokem kraterju Gale. Nasa predvideva, da bo misija trajala eno marsovsko leto oz. 22 "naših" mesecev.

Če bo kaj našel ali ne, za znanstvenike ne bo dokončen dokaz o možnosti obstoja življenja na Marsu, saj bo preiskal le minimalen delček površine planeta. Vendar pa bo misija vplivala na prihodnje načrte. Nasa zaradi varčevanja za zdaj v proračunu nima predvidenih novih misij na Mars in je morala črtati predvideni misiji za leti 2006 in 2008.