Po dolgem potovanju po vesolju je Messenger za 14 minut vključil glavne potisnike in se dovolj upočasnil, da ga je lahko ujela gravitacijska sila planeta. Merkur je od vseh planetov najbližje Soncu in posledično izjemno vroč. Temperatura površja bi stopila tudi svinec, zato so znanstveni poskusi na planetu skoraj nemogoči, še v orbiti pa mora sonda nositi dva ščita - en ščiti instrumente pred žarečo toploto površja planeta, drugi pa pred močnimi sončnimi žarki.

Vesoljsko plovilo je od Sonca oddaljeno 46, od Zemlje pa 155 milijonov kilometrov. Sonda po svoji zelo eliptični orbiti planet obkroži v dvanajstih urah. Od površja bo na trenutke oddaljena le 200 kilometrov, najbolj pa 15.000 kilometrov. Misijo Messengerja so še kot koncept predlagali predstavniki washingtonskega inštituta Carnegie pred 15 leti ter ves ta čas skrbno pripravljali umestitev v orbito in sledeče raziskave. Vodja inštituta Sean Solomon tako po pisanju BBC-ja pričakuje zanimiva odkritja, sonda pa je že poslala prve fotografije površja planeta.
Obetajo si dobre fotografije
Že samo potovanje do planeta je bilo precejšen izziv - sonda je na poti opravila kar šest planetarnih obletov, ki so ji z gravitacijskimi vplivi omogočili pravšnjo hitrost za pot do Merkurja. Sonda je opremljena s sedmimi instrumenti, ki bodo med najbližjimi preleti planeta zbrali podatke ter jih med ohlajanjem sonde na poti na najbolj oddaljeno točko pošiljali na domači planet, kjer bodo znanstveniki preučevali sestavo planeta in iskali vzrok za njegovo veliko gostoto. Ker bo sonda na trenutke zelo blizu površju, si raziskovalci obetajo tudi dobre fotografije.
Merkur, planet skrajnosti
Soncu izpostavljena stran planeta dosega temperature do 600 stopinj Celzija, medtem ko znanstveniki opisujejo ledene razmere na drugi strani. Merkur se ponaša tudi z izjemno gostoto, dve tretjini njegove prostornine naj bi sestavljala mešanica železa in drugih kovin. Posledično ima tudi močno magnetno polje - nekaj, česar Mars in Venera, na primer, nimata. Površje planeta je zelo razbrazdano, ne le zaradi udarcev drugih vesoljskih teles, temveč tudi zaradi relativno hitrega krčenja planeta skozi zgodovino Osončja. Prek Merkurjevega zgleda lahko znanstveniki predvidevajo videz drugih planetov, ki jih iščejo po širnem vesolju - veliko takih planetov je prav tako pozicioniranih zelo blizu svojih zvezd.

Messenger ni zadnji
Za uspeh misije je ključno vzdrževanje opreme v težkih razmerah. Sončni ščit je narejen iz keramičnega materiala, ki bo ekstremne temperature zadržal na zunanji strani, upajo znanstveniki. Toplotno zaščito potrebujejo celo sončne celice, ki sondo oskrbujejo z električno energijo. Brez zaščite bi se namreč stopile. Messenger naj bi v orbiti ostal leto dni in Merkur obkrožil 730-krat, če pa bo takrat v dobrem stanju, si lahko obeta enoletno podaljšanje. Messenger pa ni edini načrtovani obiskovalec tega planeta skrajnosti. Tudi vesoljski agenciji Evrope in Japonske načrtujeta odpravo na Merkur še to desetletje. Solomon to pozdravlja, saj bo tudi po koncu misije Messengerja še vedno ostalo veliko stvari neraziskanih: "Zbirali bomo podatke s površja, v atmosferi, v magnetosferi. Toda mi ne bomo odgovarjali na vprašanja. Mi jih bomo odpirali."