Galileo 9 in 10 sta bila izstreljena zgodaj zjutraj iz Francoske Gvajane. V orbito ju je ponesel ruski sistem Sojuz, so sporočili iz Evropske vesoljske agencije. Tokrat je bilo utirjenje uspešno. Vse Sojuzove (raketne) stopnje so delo opravile kot načrtovano, vključno z zadnjo stopnjo Fregat, ki je satelita ponesla na 23.500 kilometrov višine po treh urah in 48 minutah poleta.

"Postavljanje evropskega Galilea napreduje vse hitreje," je ob tem izjavil Johann-Dietrich Wörner, novi generalni direktor Ese. "Neutrudno povečujemo število satelitov v vesolju in postaj po vsem svetu. Galileo bo kmalu polno opravilen s svetovnim dosegom. To bo velik dan za Evropo," je dodal.

Po načrtu bo Esa letos izstrelila še en par, ki je pravkar prestal testiranja v Noordwijku na Nizozemskem. Tudi drugi se počasi bližajo izstrelišču v stabilnem proizvodnem ritmu, zagotavljajo na Esi. Nizozemci trenutno testirajo dodaten par, medtem ko se s proizvodnjo novih ukvarjajo v Bremnu (HBO). Navigacijsko opremo zagotavlja britanski Surrey Sattelite Technology, ki dele pridobiva o vsej Evropi. To je tudi nazoren primer, kako delujejo projekti in razpisi Ese, od katerih namerava slovenska industrija s članstvom dobiti več, kot bo država vanje vložila.

Projekt naj bi prihodnje leto dobil pospešek. Če bo šlo vse po načrtih, ga bo zagotovila predelava obstoječe rakete Ariane 5, ki bo kapaciteto enega vzleta povečala z dveh na štiri satelite.

Kriv je bil Fregat
S tokratno izstrelitvijo je ruski sistem nalogo bolje opravil kot v zadnjem poskusu, ki je rezultiral v dveh neuporabnih satelitih. Raziskava podjetja Arianespace je pokazala, da za lansko ponesrečeno izstrelitev ni bilo krivo Sojuzovo programje, kot so sprva mislili, temveč Fregat. Natančneje, začasno zaustavljen pretok pogonske kemikalije hidrazin zaradi zamrznitve.

Civilni projekt
Galileo je projekt Evropske unije oziroma natančneje, Ese in Evropske komisije, ki v celoti financira zadnjo fazo. Končni cilj so 30 delujočih satelitov v orbiti, polna opravilnost postaj na Zemlji in delujoč navigacijski sistem EGNOS. EU želi z Galileom doseči neodvisnost od drugih ponudnikov navigacije, če bi se iz kakršnega koli razloga odločili zapreti ali omejiti uporabo lastnih sistemov. Pet milijard evrov vredni Galileo naj bi bil tudi precej natančnejši od konkurence. Namesto nekajmetrske natančnosti naj bi se ta merila v centimetrih.

V polni natančnosti bo dostopen vsem uporabnikom, s čimer si je EU nakopal nezadovoljstvo ZDA. Američane je namreč skrbelo, da bi lahko sovražne oborožene sile Galileo uporabljale v spopadih proti njim. Nazadnje so dosegli kompromisne rešitve in danes je Galileo tudi interoperabilen z ameriškim GPS-om.

Več tekmecev
Za glavno vlogo visoko v orbiti poleg Galilea tekmujejo tri entitete. Že med hladno vojno so jo z GPS-om, ki je zagotovil satelitski navigacijski sistem za celotno Zemljo tako vojaštvu kot civilni družbi, prevzele ZDA. Sovjetska zveza, danes Rusija, je sledila z GLONASS-om, ki pa danes še pokašljuje zaradi šibkega financiranja v 90. letih, ko je največjo državo na svetu zadela kriza. Z lastnim se lahko pohvalijo tudi Kitajci (Compass). Ti so sicer sprva vlagali v Galileo, a se nato umaknili, kar je privedlo do nesoglasij z EU-jem.
Video: Posnetek izstrelitve