Pravica do pozabe daje državljanom EU-ja možnost, da na spletnih brskalnikih zahtevajo izbris določenih podatkov o sebi. Foto: Reuters
Pravica do pozabe daje državljanom EU-ja možnost, da na spletnih brskalnikih zahtevajo izbris določenih podatkov o sebi. Foto: Reuters

Sodišče v Luksemburgu je tako prikimalo ameriškemu tehnološkemu velikanu, ki je zagovarjal stališče, da se evropska pravila ne bi smela nanašati tudi na njihovo neevropsko različico.

Sodišče EU-ja je leta 2014 odločilo, da imajo državljani EU-ja pravico od spletnih iskalnikov zahtevati izbris zastarelih ali nerelevantnih osebnih podatkov. Google je odločitev sodišča spoštoval le v svojih evropskih različicah, denimo google.fr ali google.si, medtem ko so podatki še vedno z dosegljivi prek neevropskih različic, kot je npr. google.com.

Razsodbo zahtevala Francija

Kot so navedli v luksemburškem sodišču, zakonodaja EU-ja ne predvideva, da bi moral Google pravico do pozabe uvesti v vseh svojih različicah. Na Sodišče EU-ja se je obrnila Francija, ki je menila nasprotno. Zmaga Francije na Sodišču EU-ja bi sicer še poglobila spor med Evropo in ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč EU-ju v povezavi z ameriškimi tehnološkimi podjetji večkrat očital, da se vpleta v ameriško gospodarstvo.

V Googlu so odločitev Sodišča EU-ja pozdravili. "Dobro je videti, da se je sodišče strinjalo z našimi argumenti," je razsodbo komentiral Googlov odvetnik Peter Fleischer. V Googlu namreč zagovarjajo tezo, da nobena država ne sme določati, do katerih vsebin lahko dostopajo prebivalci drugih držav.