Niti najzmogljivejši sodobni superračunalniki tega ne bi zmogli v manj kot 10.000 letih.

Znanstveniki dosežek že primerjajo s prvim poletom bratov Wright leta 1903. Gre za dokaz, da je nekaj resnično mogoče, čeprav bodo morda minila leta, preden bo potencial tega lahko uresničen, so zapisali v The New York Timesu.

T. i. kvantna nadvlada, ki velja za enega najtrših orehov superračunalniške znanosti, bo novim generacijam kompleksnih računalniških sistemov omogočila računanje z danes nepredstavljivimi hitrostmi.

Kvantni računalnik, plod desetletij raziskav na področju kvantne mehanike, deluje na povsem drugačen način kot običajni računalniki. Njegovo delovanje temelji na spremembah nekaterih predmetov, ko so denimo izpostavljeni ekstremnemu mrazu. V napravi je tako med drugim kovina, ki jo ohladijo na skoraj minus 273 stopinj Celzija.

"Izvirni letalnik bratov Wright ni bilo uporabno letalo, a to niti ni bil njun namen. Zasnovan je bil, da dokaže bistvo, in to je tudi storil," je za časnik New York Times dejal računalniški strokovnjak z Univerze v Teksasu Scott Aaronson, ki je Googlov članek recenziral pred objavo.

Po mnenju mnogih znanstvenikov bo kvantni preboj tudi ključnega pomena z vidika kibernetske varnosti. Takšne naprave bi namreč zlahka dešifrirale kode, ki ščitijo superračunalnike, na katerih temeljijo sistemi nacionalne varnosti. Ameriška in kitajska vlada tako kvantno računalništvo že nekaj časa obravnavata kot prioriteto z vidika nacionalne varnosti.

Do začetka komercialne izdelave takšnih naprav bo sicer najverjetneje minilo še veliko časa. Nekatera največja imena računalniške industrije, kot so Microsoft, Intel in IBM, so za pospešitev razvoja doslej namenila ogromne zneske. Kljub temu med posameznimi vlagatelji trenutno v ospredju ostaja Kitajska država, ki je samo za vzpostavitev državnih kvantnih laboratorijev namenila 400 milijonov dolarjev.

IBM kritičen do Googlovih navedb
V IBM so danes prav zaradi dolgotrajnega razvoja takšnih naprav podvomili o Googlovih navedbah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot so ocenili, bi bil prej kot 200 sekund uresničljiv dosežek dva dni in pol. "Izvirni pomen izraza kvantna nadvlada se nanaša na točko, ko lahko kvantni računalniki izvajajo naloge, ki jih običajni ne morejo, zato v tem primeru ne gre za kvantno nadvlado," so v IBM zapisali na svojem blogu. Kot so pojasnili, Googlova naprava le računa hitreje, ne pa tudi izvaja postopke, ki jih drugi superračunalniki ne morejo.