1. Virgin Galactic uspešno izvedel prvi turistični izlet

Podjetje Virgin Galactic, ki ga je ustanovil Britanec Richard Branson, je s poletom plovila VSS Unity po 20 letih prizadevanj ta četrtek končno uspešno izvedlo prvi turistični polet, piše MMC.

Polet Galactic 01 sta upravljala dva pilota, v plovilu pa so bili štirje potniki. Plovilo VSS Unity se ne izstreli v vesolje kot klasične rakete, ampak je bolj podobno letalu. V zrak ga do višine 14 kilometrov ponese večje letalo, nato pa ga sprosti in na lasten pogon poleti do višine približno 80 kilometrov, nato pa se spusti na Zemljo.

Pri tem ne poleti v vesolje niti v zemeljsko krožnico, ampak le do bližine roba vesolja, pri čemer potniki in posadka za nekaj trenutkov občutijo stanje breztežnosti. Vse skupaj traja le nekaj minut.

Podjetje Virgin Galactic je za turistične poti v vesolje Branson ustanovil leta 2004 in doslej se je za pot prijavilo že več kot 800 ljudi. Cena vozovnice je bila na začetku med 200.000 in 250.000 dolarji, zdaj pa se je povzpela že na 450.000 dolarjev.

Poleti na lastno odgovornost potnikov

Na prvem poletu, ki je začel pot na vzletišču v ameriški zvezni državi Nova Mehika, so bili trije Italijani – dva pripadnika zračnih sil in inženir, ki so na hitro razvili državno zastavo in se fotografirali, preden so se spustili nazaj na Zemljo. Z njimi je bil še inštruktor podjetja, na letalu pa je bilo tudi nekaj znanstvene opreme.

Podjetje naj bi drugo tako pot izvedlo že avgusta, potem pa po enkrat na mesec. Podjetje vmes naprej razvija svoja letala in gradi floto, s pomočjo katere bi lahko polete na rob vesolja izvajalo enkrat tedensko.

Takšne in podobne zasebne polete v vesolje je leta 2004 olajšal ameriški zvezni kongres, da bi omogočil hitrejši razvoj industrije. Kongres je to storil z moratorijem za regulacije Zvezne uprave za zračni promet (FAA).

Poleti na rob vesolja ali v vesolje z zasebnimi podjetji so torej trenutno povsem na lastno odgovornost potnikov, podjetja pa niso odgovorna za morebitne nesreče, ki bi bile posledica tehničnih težav, še piše v MMC-jevem članku.

Video: Posnetek dogodka

2. Zmaj se je vrnil na Zemljo

Tovorna vesoljska ladja Dragon (SpaceX) se je v četrtek zvečer po našem času odklopila z Mednarodne vesoljske postaje (MVP), se vrnila v ozračje in v petek popoldne pljusknila v morje pri Floridi skupaj z 1,6 tone tovora. S postajo je bila združena od 6. junija.

Video 1: Posnetek odklopa

3. Prvi čečenski satelit v vesolju

Roskozmos je v torek z Vostočnega izstrelil raketo Sojuz-2.1b. Ta je v vesolje odnesla 42 satelitov, piše TASS. Med njimi so ruski vremenski satelit Meteor-M No. 2-3, satelit PHI-Demo Združenih arabskih emiratov, beloruski BSUSat-2, malezijski A-SEANSAT-PG1 in prvi čečenski satelit sploh, Ahmat-1. Seznam držav je pomemben, ker kaže, da zahodne sankcije niso dosegle popolne izolacije Rusije v vesolju, številne države so z njo še vedno pripravljene sodelovati.

Ne le to, Roskozmos je trenutno v "diplomatski" ofenzivi, saj poskuša za svoj projekt prihodnje vesoljske postaje ROSS pridobiti številne afriške države.

4. NOTICE:

5. So našli gravitacijsko valovanje ozadja?

Astronomi so v utripanju pulzarjev zaznali nepravilnosti, ki bi lahko nastale zaradi daljših, doslej neodkritih gravitacijskih valov.

Pulzar je zvezda, ki z našega vidika utripa podobno kot svetilnik. Utripe se lahko uporablja kot vesoljsko uro, saj so natančni in visokofrekvenčni. Znanstveniki projekta NANOGrav so več kot 15 let opazovali 68 takšnih pulzarjev. V utripanju so našli spremembe, ki bi lahko nastale zaradi gravitacijskih valov.

Gravitacijski val je motnja v prostor-času, torej krčenje in širjenje v njem. Nastane zaradi pospeševanja mase, večja kot je in večji kot so pospeški, izrazitejše je valovanje. In če gravitacijski val preči pot svetlobe med pulzarjem in Zemljo, lahko spremeni čas dospetja, kar se je dejansko zgodilo, in to v predvidljivem vzorcu.

Sorodna novica Zgodovinsko odkritje gravitacijskih valov

Gravitacijske valove je pred več kot stotimi leti napovedal Albert Einstein, prvič so jih odkrili leta 2016 s pomočjo opazovalnice LIGO (povezava desno). Toda LIGO lahko zazna zgolj kratke gravitacijske valove s frekvenco več tisoč hercev, ki nastanejo zaradi parov nevtronskih zvezd ali črnih lukenj do "zgolj" kakšnih deset mas Sonca. Da bi lahko zaznali valove s frekvenco let ali celo desetletij, potrebujemo večji "teleskop", kar so zagotovili pulzarji, razporejeni po naši Galaksiji daleč, daleč od Zemlje.

Opaženo spremembo v bliskanju pulzarjev so znanstveniki tolmačili kot kroženje dveh supermasivnih črnih lukenj ene okoli druge ali celo več takih parov. Supermasivna črna luknja vsebuje milijone ali milijarde mas Sonca. Mogoče so tudi druge razlage, ki sežejo vse do kozmoloških procesov po Prapoku in celo do teorije kozmičnih strun.

Nobena od teh razlag ni potrjena. Pulzarji so namreč natančni, a ne absolutno, njihova frekvenca se vseeno rahlo spreminja, denimo zaradi vmesnih oblakov snovi, pa zaradi gibanja tako pulzarjev kot Zemlje. Posledično je opaženi signal prešibek, da bi mu lahko rekli odkritje. A ker ga je hkrati zaznalo več neodvisnih skupin in opazovalnic po vsem svetu od ZDA, Evrope, Avstralije do Kitajske, veliko obeta. Naslednji korak bo združevanje podatkov različnih opazovalnic.

Ker je vesolje polno velikih mas, ki pospešujejo, bi moralo tudi vesolje biti nenehno gravitacijsko vzvalovano. Znanstveniki zato menijo, da so v tokratni najdbi našli dokaz za – gravitacijsko valovanje ozadja. Precej podrobneje tukaj.

Video 1: Novinarska konferenca o dosežku

Video 2: Dodaten pojasnilnik

6. Prvič našli metenij v vesolju

Doslej je v vesolju še nismo zaznali, zdaj pa jo je v Orionovi meglici našel vesoljski teleskop James Webb. To je organska spojina metenij (CH₃⁺), pomembna pri nastanku zapletenejših ogljikovih molekul, zato se najdbe najbolj veselijo planetarni biologi, iščoč odgovor na vprašanje, kako v vesolju nastajajo organske spojine – in kako lahko te privedejo do vznika življenja.

Webb je metenij zaznal pri zvezdi rdeči pritlikavki d203-506, od Zemlje oddaljeni 1350 svetlobnih let. Podrobneje tukaj in v znanstvenem članku revije Nature.

7. Zgodnji pramen kozmične mreže?

Sorodna novica Prvi posnetek skrivnostne mreže, ki povezuje vse galaksije vesolja

Znanstveniki so s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb našli pramen kozmične mreže zgolj 830 milijonov let po velikem poku. Tri milijone svetlobnih let dolg pramen sestavlja deset galaksij. V središču strukture je kvazar, galaksija z aktivnim jedrom. Znanstveniki menijo, da se je pozneje iz niti napredla ogromna jata galaksij, kot je npr. Coma.

Raziskava poteka v sklopu projekta ASPIRE, v katerem želijo poglobiti poznavanje nastanka kozmične mreže.

Posebna uganka so jim tedanje črne luknje. Te, ki so jih našli tokrat, so v razponu med 600 milijoni in dvema milijardama mas Sonca. Ni jasno, kako so lahko zrasle tako hitro. Več tukaj.

Raziskava je objavljena v dveh člankih revije The Astrophysical Journal Letters (1, 2).

8. ApolloLajka: Slovenska vesoljska strategija

Sorodna novica Slovenska vesoljska strategija, nova evropska sonda in izstrelitev Starshipa

Ne še tako v preteklosti je bilo vesolje z vesoljskimi tehnologijami vred nekaj, s čimer so se ukvarjali izključno veliki. A vesoljski sektor se v zadnjih letih spreminja s svetlobno hitrostjo in pri vsem tem pestrem dogajanju Slovenija nikakor ne stoji več ob strani. Od leta 2016, ko smo postali pridružena članica Evropske vesoljske agencije, smo nanizali vrsto uspehov; imamo tri izvrstno delujoče satelite v orbiti in števila podjetja, ki so danes prepoznavna na področju vesoljskih tehnologij. Pot do teh uspehov je v pomembni meri pomagala utirati Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer so zdaj vse dozdajšnje izkušnje in predvsem načrte za prihodnost strnili v Slovenski vesoljski strategiji (poglavje 1). Kako je bila ta pot videti od blizu in kaj vse se še obeta, izveste v tokratni ApolloLajki.

Mimogrede in povezano: Evropska vesoljska agencija je objavila razpis za slovenska podjetja in institucije v vrednosti 1,5 milijona evrov.

9. FOTO: Režeča se vesoljska mačka

Tokrat je za čedno fotografijo poskrbel Evropski južni observatorij (ESO) oziroma njegov VLT Survey Telescope. Zazrl se je proti meglici Sh2-284, oddaljeni 15.000 svetlobnih let. V sredini je kopica mladih, vročih zvezd Dolidze 25, ki močno sevajo in ionizirajo okoliške pline, kar meglici da rdeče-oranžno barvo. "Če premeriš ta oblak kot celoto, boš morda uzrl podobo mačke, ki se nam smehlja z neba," so zapisali na ESO-ju. Podrobneje tukaj.

10. FOTO: Hubble preveri, kako je s sosedi

Ekipa za vesoljskim teleskopom Hubble je tokrat izpostavila fotografijo galaksije ESO 174-1. Osvetje je oddaljeno 11 milijonov svetlobnih let, zato je še vedno v naši soseščini. Več tukaj.

NA VIDIKU:

Sobota, 1. julij – Falcon 9 - Euclid – v živo tukaj

Četrtek, 4. julij – Ariane 5 – zadnja izstrelitev

Petek, 7. julij – Falcon Heavy – USSF 52