Raziskovalni program, v okviru katerega potekajo raziskave ohranjanja zdravja in dobrega počutja astronavtov med prihodnjimi odpravami v vesolje, Igor Mekjavić z Instituta Jožef Stefan (IJS) razvija že zadnjih 25 let. Če so jih v prvem desetletju zanimale predvsem spremembe človeškega telesa pri neaktivnosti, so v drugem desetletju na pobudo Evropske vesoljske agencije (ESA) podobne študije začeli opravljati v hipoksiji – v razmerah, podobnim tistim v prihodnjih planetarnih habitatih in vesoljskih plovilih.

Trenutno so po besedah Mekjavića v tretji, "najbolj vznemirljivi" fazi raziskav. V tej fazi je Laboratorij za vesoljsko fiziologijo IJS-ja v Planici, ki ga vodi Mekjavić, kot eden od zgolj treh laboratorijev v Evropi vključen v razvoj in vrednotenje ukrepov za preprečitev negativnih učinkov neaktivnosti na dolgih misijah v vesolje, kot bo, denimo, misija na Mars. Največje težave, s katerimi se spoprijemajo astronavti med potovanji v vesolje, so sicer izguba mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu.

Da bi to podrobneje proučili, na IJS-ju pospešeno iščejo 14 preiskovancev, ki bi bili pripravljeni 60 dni neprekinjeno ležati na postelji, kar je po besedah Mekjavića velik izziv. Za sodelovanje namreč ni primeren vsak – iščejo moške med 18. in 45. letom, nekadilce, visoke do 190 cm in lažje od 95 kg, ki morajo biti vsejedi, prestati pa morajo tudi zdravniško potrditev. Od več 100 prijavljenih jih po navadi 50 pride do razgovora, le okoli 10 od teh pa je primernih za raziskavo, je pojasnil Mekjavić. Priprave in potek raziskave bodo sicer vsem zainteresiranim predstavili v četrtek, 20. februarja, ob 15. uri v veliki predavalnici IJS-ja.

Po 60 dneh ležanja sledita dva tedna rehabilitacije

Izbranci bodo v raziskavo vključeni 90 dni, od katerih bodo 60 dni ležali na postelji v okviru tako imenovane raziskave "bed rest", ki simulira breztežnost oz. popolno odsotnost gibalne aktivnosti. "Zdi se dolgo, a vsak dan je napolnjen z raziskovalnimi dejavnostmi, imajo pa tudi nekaj ur zase, ko lahko berejo, so na računalniku, igrajo glasbila ...," je dejal Mekjavić.

Ta del raziskave bodo izvajali med 2. aprilom 2025 in začetkom julija 2025. "Preiskovance bomo razvrstili v tri skupine, ena skupina bo samo ležala, druga skupina bo vadila na centrifugi, tretja skupina pa bo vadila brez umetne težnosti, enako kot na centrifugi, vendar leže in na napravi, ki smo jo razvili v Sloveniji prav za ta namen," je pojasnil Mekjavić.

Po besedah Mekjavića negativnih učinkov neaktivnosti na udeležence ni. Zanje ves čas skrbi tudi izurjena ekipa medicinskih sester, fizioterapevtov in nutricionistov, ki jim pomaga lajšati morebitne tegobe. "V dveh tednih po koncu ležanja se vsi fiziološki sistemi prilagodijo nazaj na izhodiščno stanje. Po 15 dneh rehabilitacije tako Planico zapustijo brez težav," je dejal Mekjavić.

Vibracijska vadba za stimulacijo mišic in kosti

V dosedanjih raziskavah se je sicer že izkazalo, da je vadba ena najboljših metod, ki lahko prepreči te spremembe, zdaj pa raziskovalce zanima še bolj natančno, kakšna vadba je optimalna. Glavni cilj raziskav IJS-ja sta tako primerjava in ovrednotenje različnih vadbenih strategij za življenje v vesoljskih plovilih, rezultati raziskav pa bodo v pomoč tudi pri reševanju zdravstvenih vprašanj na Zemlji. To je ključno še posebej zaradi vse manj aktivne družbe, ki jo lahko opazujemo v zadnjem desetletju, je poudaril Mekjavić. Raziskave bi tako med drugim lahko pomagale pri preprečevanju metabolnega sindroma, ki se razvije zaradi neaktivnosti in slabe prehrane ter med drugim povzroča srčno-žilne bolezni in diabetes.

Sorodna novica Mekjavić: Zaradi neaktivnosti vidimo bolezenska stanja pri mlajših, ki jih prej nismo videli

Raziskave v Planici izvajajo na posebej za to razviti napravi - človeški centrifugi. Protokol raziskav je enak v vseh treh laboratorijih ESA v Evropi, poleg Slovenije še v Nemčiji in Franciji, kar omogoča primerjavo rezultatov. Na nemškem inštitutu so pred dvema letoma končali raziskavo, kjer so bili preiskovanci izpostavljeni umetni težnosti, kar pomeni, da so se vrteli na centrifugi pol ure na dan, vendar želenih učinkov raziskovalci niso potrdili. V Franciji pa so preiskovanci, medtem ko so bili na centrifugi, tudi kolesarili. V planiškem laboratoriju imajo slovenski raziskovalci dodatno nalogo, in sicer, da s centrifugiranjem ustvarijo zemeljsko težnost, tej pa dodajo vibracijsko vadbo, ki stimulira mišice in kosti, preiskovanci pa ob tem izvajajo še počepe.

Z rezultati prve faze na institutu zelo zadovoljni

Prva faza raziskave IJS-ja se je sicer končala konec decembra, rezultati pa so po besedah Mekjavića zelo obetavni. "Rezultati zaradi manjšega števila preiskovancev sicer še ne zadostujejo za statistično analizo, nakazujejo pa, da vibracijska vadba pod umetno težnostjo izboljša uspeh te vadbe pri neaktivnih preiskovancih, tako da smo zelo, zelo zadovoljni," je dejal.

V prvi fazi raziskav je sodeloval tudi Urban Švigelj, študent Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Kot je pojasnil, je bil največji izziv sodelovanja v raziskavi osebna higiena, "saj je bilo treba vse opravljati leže". Sam je sodeloval v raziskovalni skupini, ki je izvajala vibracijsko vadbo v pogojih težnosti. Opisuje, da je občutek na centrifugi podoben občutku iz otroštva, ko so se otroci vrteli okoli svoje osi, dokler se jim ni "zvrtelo". "Marsikdo ima sprva težave, nato pa postane zanimivo, saj je občutek podoben, kot da bi stal." Sodelovanje v raziskavi je bilo po besedah Šviglja "enkratna izkušnja". "Občutek imaš, da si del nečesa večjega, nečesa, kar bo šlo v prihodnost, kar bo pomagalo tudi po tem, ko tebe ne bo več," je sklenil.

Povedal je, da je sicer nekaj dni po prihodu domov že odšel na enotedensko potovanje in pri tem ni imel nobenih težav. "Nazaj sem moral pridobiti le kondicijo, saj sem se sprva hitreje zadihal," je pojasnil.