Bi sojo v krmi živali lahko zamenjala beljakovinska moka iz žuželk? Foto: Reuters
Bi sojo v krmi živali lahko zamenjala beljakovinska moka iz žuželk? Foto: Reuters

Slovenija je z ljubljansko Biotehniško fakulteto v prvem krogu držav, ki z raziskavami iščejo morebitne vire beljakovin v insektni biokonverziji za krmo živali. Rezultati so spodbudni.

Insektna biokonverzija je inovativni tehnološki proces, skladen s principi proteinskega prehoda ter trajnostnega in krožnega biogospodarstva, ki ponuja pomembne rešitve za nekatere ključne izzive globalnega prehranskega sistema. Ta tehnologija reje in predelave specifičnih žuželčjih vrst omogoča pretvorbo biomase različnega izvora – od stranskih proizvodov v kmetijstvu in živilski proizvodnji, zavržene hrane in komunalnih bioloških odpadkov v tri skupine izdelkov: v visokokakovostne beljakovine, v maščobe ter v rezidualno organsko frakcijo, imenovano frass.

Pridobljene beljakovine predstavljajo trajnostno alternativo tradicionalnim surovinam za proizvodnjo živalske krme, saj lahko dobro nadomeščajo sojine komponente, ki v sodobni prehrani rejnih živali povzročajo znaten okoljski odtis. Tudi žuželčje maščobe so uporabne v prehrani rejnih živali ali pa se zaradi visoke kalorične vrednosti vključujejo v proizvodnjo biogoriv. Frass, ki je med drugim sestavljen iz žuželčjih iztrebkov, pa je nov trajnostni vir bogatega organskega gnojila.

Evropa letno porabi do 30 milijonov ton sojinih sestavin predvsem za prehrano živali, od tega je samo tri odstotke evropskega porekla. V primeru političnih pretresov bi to lahko pomenilo skrajno izpostavljenost pri dobavi krmil za živali.

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je v okviru Operativne skupine EIP povezala 12 partnerjev v projektu Valorizacija stranskih proizvodov v rastlinski pridelavi z uvajanjem sodobnih konceptov in tehnologij krožnega biogospodarstva na kmetijah, ki je bil sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V projektu so razvili in na partnerskih kmetijah in podjetju uvedli sistem insektne biokonverzije, ki je prilagojen lokalnim razmeram v Sloveniji. Tako so pridobili praktične izkušnje uvajanja te inovativne tehnologije. Med drugim so preizkušali, kako se alternativni viri beljakovin obnesejo v prehrani prašičev, piščancev in rib. Dosedanji rezultati so obetavni zlasti pri reji piščancev, pravi vodja projekta Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete. "V prireji piščancev bi s tem lahko brez težav nadomestili 30 odstotkov soje v prehrani piščancev," je povedal.

Reja insektov na odpadkih in zavrženi hrani

V okviru partnerskega EIP projekta gre za skrbno rejo insektov, konkretno bojevniške muhe, na neuporabljenih stranskih bioloških tokovih iz kmetijstva, velik potencial kaže tudi zavržena hrana. S tako pridobljenim substratom hranijo insekte, ličinke predelajo v beljakovinsko moko, tudi v maščobe in druge zanimive surovine, ki jih lahko uporabijo v prehrani živali. Hkrati pridobivajo tudi kakovostni kompost.

"Nekaj izzivov seveda je, ker gre za novo tehnologijo, vendar piščanci so dobro priraščali, predvsem pa preliminarne analize kažejo na dobro kakovost mesa. Mesno je čvrstejše in intenzivnejše barve," je poudaril Kuhar.

Insekti so naravna hrana perutnine

Analizirali so tudi sprejemljivost žuželčjih komponent v krmi. Pri perutninski krmi so potrošniki razumeli, da so insekti naravna hrana perutnine. "Sojo so kot primerno krmo za piščance zavrnili, insekte pa so rangirali zelo visoko," je še pojasnil Kuhar z Biotehniške fakultete.

Kot meni vodja projekta, potencial za uveljavitev insektne biokonverzije obstaja, a ker gre za novo tehnologijo, je pri tem še nekaj ovir. Predvsem v smislu varnosti hrane, ker trenutna zakonodaja v reji živali za prehrano ljudi prepoveduje uporabo zavržene hrane, v kateri je tudi meso.

So pa v okviru projekta razvili pet inovativnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kar je priložnost za ekonomsko diverzifikacijo kmetijskih gospodarstev in podjetij. Poleg tega so okrepili sodelovanje med kmetijami, podjetji ter ustanovami znanja – Biotehniško fakulteto ter Javno službo kmetijskega svetovanja, kar je odličen temelj za nadaljnji razvoj trajnostnih praks v slovenskem prehranskem sistemu.