Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS) na Bledu gosti 30. mednarodno konferenco Jedrska energija za novo Evropo 2021.

"Odločanje o virih energije, s katerimi se bomo oskrbovali v prihodnje, je odločilno za blaginjo naše države, konkurenčnost našega gospodarstva in kakovost našega okolja," je dejal predsednik DJS-ja Tomaž Žagar in poudaril stališče jedrskih strokovnjakov, da bo jedrska energija ključna za prehod v nižjeogljično družbo, "če bomo seveda prepoznali njene prednosti in koristi".

Žagar je prepričan, da smo v Sloveniji, ki ima razvito jedrsko infrastrukturo in mednarodno priznane jedrske kadre, v odličnem položaju za odgovorno vključevanje jedrske energije v energetsko prihodnost.

Visok jubilej konference, ki jo pripravljajo že 30 let, priča o tem, da je Slovenija v mednarodni jedrski sferi prepoznavna in cenjena država, v kateri obratuje ena najbolj kakovostnih in varnih jedrskih elektrarn na svetu ter se ponaša z naprednim akademskim znanjem in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih raziskavah in razvojnih projektih, je navedel Žagar.

Konferenca povezuje slovensko jedrsko stroko s tujo in omogoča sodelovanje ter deljenje znanj in novih dognanj. Udeležba je rekordna, saj se štiridnevne konference udeležuje 220 jedrskih strokovnjakov iz znanstvenoraziskovalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz več kot 20 držav.

Drugačna energetska prihodnost kot pred 30 leti

Predsednik programskega odbora konference in vodja odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožefa Stefana Leon Cizelj je dejal, da smo šli pred 30 leti, ko so se začele konference, v drugačno energetsko prihodnost. Takrat je bila namreč v načrtu predčasna ustavitev Nuklearne elektrarne Krško (NEK).

Zdaj slovenska jedrska stroka pozdravlja energetsko dovoljenje za jedrsko elektrarno NEK 2. "To je izjemno pomemben korak. Prvi naslednji korak pa bo pritegniti in razviti nove jedrske talente," je poudaril Cizelj in kot nujen korak opredelil podelitev štipendij novim jedrskim inženirjem, saj bo uspeh vseh visokotehnoloških panog v naslednjih letih izjemno odvisen od dostopnosti kadrov.

Predsednik Mreže mlade generacije pri DJS-ju Janez Kokalj je povedal, da na tokratni konferenci sodeluje več kot 50 študentov s področja reaktorske tehnike, reaktorske fizike in sorodnih področij.

"Mladi se še posebej zavedamo pomembnosti ohranitve zdravega okolja. V boju proti podnebnim spremembam se moramo zanesti na vse, kar imamo na razpolago, torej tudi na nizkoogljično jedrsko energijo," je poudaril in opomnil, da jedrska elektrarna zasede bistveno manj prostora, ohrani več narave, za delovanje potrebuje manj surovin in proizvede majhno količino odpadkov.

"Jedrska energija predstavlja pomemben del rešitve prihodnje zanesljive oskrbe z nizkoogljično energijo," je prepričan. Pri tem pa je kot ključno poudaril vlaganje v izobraževanje, raziskave in razvoj.

Francija in Švedska že razogljičeni

Kot je povedal Žagar, že obstajata dve državi, ki jima je uspelo razogljičiti energetski sistem. To sta Francija in Švedska, ki jima je to uspelo z vodno in jedrsko energijo.

Ne glede na vse finančne spodbude sončna in vetrna energija s svojo rastjo ne dohajata niti porabe električne energije po svetu, je opozoril Cizelj in navedel, da v Sloveniji trenutno pokrivata okoli tri odstotke potreb.

NEK 2 že leta 2035?

V DJS-ju so prepričani, da nas skupni razvoj vseh obnovljivih virov in jedrske energije lahko hitreje pripelje do cilja razogljičenja. NEK 2 bi po njihovem mnenju lahko zaživel okoli leta 2035, saj naj bi umeščanje v prostor do pridobitve gradbenega dovoljenja trajalo okoli pet let, gradnja pa od pet do šest let.

Opozorili so, da bo pri okoli pet milijard evrov vredni naložbi ključno zagotoviti ustrezno financiranje in poskrbeti, da ne bi prišlo do zamika in dviga obresti, saj so te že sicer največji strošek.

NEK 2 naj bi nadomestil obstoječo jedrsko elektrarno, za nadomestitev Termoelektrarne Šoštanj, ki prav tako poskrbi za približno tretjino vse električne energije, pa bi potrebovali še eno jedrsko elektrarno.