Kot so pojasnili na strojni fakulteti, demonstracijski center Pametna tovarna vsebuje vse ključne tehnologije, ki so nujno potrebne za delovanje pametne tovarne, od informacijskih sistemov do industrijskih robotov. Hrbtenico pametne tovarne predstavljata globalni digitalni dvojček in globalni digitalni agent oz. umetna inteligenca, podprta s strojnim vidom.

Poleg robotiziranih sistemov je v demonstracijski center vključeno tudi pametno ročno delovno mesto, na katerem je mogoče demonstrirati različne tehnologije pametne tovarne, kot so virtualna in razširjena resničnost, digitalizacija in transparentnost navodil za montažne operacije, ergonomija delovnega mesta …

Center je sicer nastal v okviru programa pametne specializacije GOSTOP, s katerim razvijajo nove tehnologije, da bi čim hitreje digitalizirali slovensko industrijo. Idejni vodja demonstracijskega centra Niko Herakovič je pojasnil, da želijo v centru raziskovati različne tehnologije in nove koncepte pametne tovarne, ki bi jih lahko prenesli v realno industrijsko okolje. Podjetja pa si lahko ogledajo, kako potekajo posamezni proizvodni procesi in na podlagi tega poiščejo rešitve, kako digitalizacijo prenesti v njihovo okolje.

Kot primer pametnega podjetja, ki že deluje v Sloveniji, je omenil idrijski Kolektor, ki je sicer sodeloval pri vzpostavitvi centra. Po Herakovičevi oceni je skupaj z vloženim znanjem vreden okrog pol milijona evrov.

Center na strojni fakulteti, kjer trenutno dela 11 ljudi, je po njegovih besedah majhen, želja pa je, da bi nekoč država in industrija skupaj vzpostavili večji nacionalni demonstracijski center.

Digitalizacija - strateška prioriteta Slovenije

Vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijo Peter Wostner je na predstavitvi centra poudaril, da je področje digitalne transformacije strateška prioriteta Slovenije.

Prav digitalna transformacija slovenskih podjetij naj bi bila ključna tudi za dvig produktivnosti v Sloveniji, ki je po merjenjih pod povprečjem EU-ja, ter tudi ustvarjanje dodane vrednosti.

Po načrtih GZS-ja, kot je povedal Marjan Rihar, direktor zbornice elektronske in elektroindustrije na GZS-ju, naj bi dodana vrednost do leta 2025 znašala 60.000 evrov na zaposlenega. Kar bi posledično pomenilo tudi višje plače.

Kaj se bo zgodilo z obstoječimi delovnimi mesti?

"Najširša javnost se sprašuje, kam bodo šla delovna mesta, ki jih bodo nadomestili roboti. Nastala bodo številna delovna in nove kompetence," je pojasnil Rihar in dodal, da bodo morali vsi, ki sodelujejo v delovnih procesih, znati sodelovati z roboti. Medtem ko se, kot je dejal, sicer še še ne ve, kako bodo videti in kako se bodo oblikovali poklici v prihodnost, se približno že ve, kakšne kompetence bodo potrebne.

Za transformacijo v digitalno dobo slovenske industrije bodo potrebni tudi ustrezni kadri, ki pa jih že v teh časih primanjkuje. "Kadrov s takšnimi kompetencami ni veliko na razpolago," je dejal Herakovič, zato želijo na fakulteti za strojništvo inženirje, ki bi imeli takšne kompetence.

Poleg strojnih inženirjev so po njegovih besedah pomembni tudi inženirji s fakultet za računalništvo in elektrotehniko, s katerimi bi se morali v prihodnosti bolj povezovati. "Poleg tega pa so pomembne tudi družboslovne fakultete. Dostikrat se mislil, da teh znanj ne potrebujemo. Vendar jih zelo potrebujemo, saj je treba ljudi naučiti, kako delati med seboj, komunicirati, kako ustvariti timsko delo," je dodal Herakovič.

Velike potrebe po novih kadrih

Dekan strojne fakultete Mitjan Kalin je opomnil, da že zdaj približno 40 odstotkov raziskovalnega sodelovanja dosegajo v sodelovanju z industrijo, tako doma kot v tujini. Industrija pa že čuti potrebo po strojnih inženirjih, usposobljenih za industrijo 4.0.

"Kadri ne pokrivajo potreb, kolikor bi jih lahko pokrili. Industrija nenehno trka na vrata, ker želijo dobre kadre," je dejal in ob tem opozoril, da se na strojni fakulteti sicer trudijo, vendar so finančno in tudi prostorsko omejeni, koliko kadra sploh lahko izobražujejo.